Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor

Projekt je aplikativna raziskava, ki se bo posvetila umetnostnozgodovinskemu preučevanju Maribora, drugega največjega mesta Slovenije in prestolnice slovenske Štajerske, in sicer na način, da bo del temeljnih raziskav sproti predstavljen v uporabni obliki najširši zainteresirani javnosti na spletnem portalu, delavnicah in predavanjih. Sodelovanje s prebivalci Maribora, študenti in turisti bo vzpostavljeno skozi ves čas trajanja projekta. Odmevnost in povezanost s kulturo mesta bo še posebej poudarjena leta 2012, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture, dosežki projekta pa bodo naravnani na trajno vključevanje humanistične dediščine v razvoj mesta. Z različnimi metodološkimi pristopi, ki se vežejo na razvoj prostora skozi čas, na umetnostno topografijo, na javne spomenike in na umetnostne institucije in osebnosti, ki so v preteklosti in še vedno predstavljajo umetnostno dediščino Maribora, bo v projektu preučena umetnost v mestu zlasti skozi družbeno-prostorski, naročniški in recepcijski vidik. Kako se torej v urbanistični podobi Maribora, posameznih umetnostnih spomenikih in zbirkah odraža družbeno-zgodovinska vloga tega prostora, s posebnim ozirom na naročniško strukturo, zahteve umetnostnega trga in današnje razumevanje likovne umetnosti v mestu. Delo na projektu bo vključevalo zbiranje, analizo in komparacijo gradiva, arhivske in terenske raziskave, dokumentacijo umetnostnih spomenikov, primerjalne raziskave v umetnostnozgodovinskih knjižnicah, pisanje izvirnih znanstvenih razprav, strokovnih besedil, vodnika po Mariboru in priprave znanstvene konference. Med ključnimi spomeniki, ki se jih bodo lotili raziskovalci projektne skupine, so ob stolnici s Slomškovim trgom jezuitska cerkev sv. Alojzija, minoritski samostan, kužno znamenje na Glavnem trgu in Rotovž. Z naročniškega vidika bodo raziskani različni cerkveni redovi, ki so in še vedno delujejo v mestu, posebna pozornost bo posvečena lavantinskim škofom (zlasti Mihaelu Napotniku (1889–1922) ter portretom stalne zbirki mariborskega škofijskega dvorca na Betnavi), plemiškim in meščanskim naročnikom (med drugim zbirki grofov Herberstein, ki je v svojem jedru nastala v drugi polovici 17. stoletja, hranjena pa je v mariborskem Pokrajinskem muzeju, in rodbini Goedel-Lannoy). Med javnimi spomeniki bo posebna pozornost namenjena tistim skulpturam, ki so nastale v okviru kiparskega simpozija Forma viva, pa tudi drugim, povezanim z zgodovinskimi osebnostmi, kot sta cesar Franc Jožef in Rudolf Maister. V zvezi s funkcijo umetniških del, ki je tesno povezana z nameni in cilji naročnikov in je bila ves čas tako v službi religije, reprezentance oz. prestiža in identitete kot tudi cerkvene in svetne politike, bo izpostavljeno vprašanje likovne kvalitete. Umetnostni spomeniki pa obravnavani v širšem prostorskem kontekstu. Natančneje bo obdelan čas povečane gradbene dejavnosti v Mariboru od srede 19. stoletja dalje (po eni strani v okviru sakralnih naročil, po drugi z vidika stanovanjske, javno-upravne in urbanistične problematike), ki ga obvladujejo historistični slogi, raziskave 20. stoletja pa bodo osredotočene na moderno arhitekturo in urbanistično ureditev Maribora s posebnim poudarkom na delavski arhitekturi, ki je v Mariboru dosegla visok nivo. V Mariboru, ki je bil v 20. stoletju gospodarsko središče, so imeli likovna umetnost ter njeni protagonisti in raziskovalci precej drugačno vlogo kot v formalnih prestolnicah, kot sta na primer Gradec in Ljubljana. Projekt bo po eni strani poglobil, razširil in povezal dosedanje parcialne relevantne izsledke, po drugi pa bo zastavil raziskave še neobdelanih tem, da bi zapolnil vrzeli in tako omogočil dovolj celovit vpogled v značaj, smoter in družbeno dinamiko umetnosti v prostoru mesta Maribor.