Profano v sakralnem: reprezentacija posvetnih interesov v cerkveni umetnosti

V slovenskem prostoru še ni bila opravljena celostna raziskava na temo prepletenosti profanega in sakralnega, ki bi zajela tako obdobje srednjega kakor tudi novega veka, pri tem obravnavala najrazličnejše vidike prisotnosti profanega v sakralnih prostorih in problematiko analizirala tako s posvetnega kakor s cerkvenega vidika. Študije, ki bodo rezultat projekta, bodo tako odprle nove vidike v razumevanju obravnavanih spomenikov in umetnin, profanih interesov v sakralni umetnosti in cerkvenih interesov za profane vsebine v slovenskem prostoru. Pozornost bo posvečena tudi krščanski ikonografiji v profanih prostorih, med njimi tudi v osrednjih političnih arhitekturnih objektih. Raziskava bo temeljila na obsežni obravnavi profanih vplivov in motivov v sakralnih prostorih ter sakralnih vplivov in motivov v profanih prostorih in analizi interesa zanje tako s posvetne kot cerkvene strani. 

Raziskave srednjega veka bodo razkrile doslej v umetnostnozgodovinski literaturi še neraziskano vlogo Bertolda Andechs-Meranijskega, predstavnika ene najelitnejših rodbin 13. stoletja v evropskem prostoru, pri razvoju in umetnostni podobi nekaterih osrednjih spomenikov visokega srednjega veka na Slovenskem. Poseben del raziskav se bo osredotočil na srednjeveško, zlasti figuralno stavbno plastiko kot tisti segment umetnosti, ki je bil v srednjem veku eden najbolj dovzetnih za vdor profanih motivov v sakralni prostor. Pozornost bo posvečena tudi donatorski podobi 14. in 15. stoletja na Štajerskem ter nagrobnikom plemstva in meščanov v samostanskih, župnijskih in podružničnih cerkvah. Osrednji cilj te raziskave je identifikacija naročnikov in njihovih vzgibov za postavitev nagrobnikov na točno določeno mesto v sakralni arhitekturi oz. upodobitev na točno določen način v slikarski ali kiparski sakralni upodobitvi.

V okviru raziskav novega veka bodo na podlagi analize samostanskih inventarjev in zapuščinskih inventarjev duhovščine na izbranih primerih raziskani vloga, funkcija in pomen umetniških del s profano vsebino v grajskih kapelah, samostanih in škofovskih rezidencah v 17. in 18. stoletju na Slovenskem. Posebej bodo izpostavljeni tudi nacionalni vidiki sakralne umetnosti, njena narodnokonstitutivna in narodnoobrambna vloga ter nacionalna hagiografija. Raziskava bo zajela tudi čas 20. stoletja in za to obdobje analizirala mesto krščanske ikonografije v monumentalnem javnem slikarstvu.

Raziskovalni pristopi bodo natančna analiza in kritična presoja vseh relevantnih arhivskih virov in vseh dosedanjih znanstvenih objav o posameznih umetnostnih delih in itinerarijih posvetnih in cerkvenih posameznikov, obsežno terensko delo in temeljita slogovna, ikonografska, ikonološka in datacijska analiza. Ob tem bodo uporabljene tudi metode nekaterih drugih humanističnih ved. Terensko delo bo potekalo v Sloveniji in tujini, predvsem na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji. Dobljeni rezultati bodo lahko potrdili ali ovrgli nekatere obstoječe teze, predvsem pa močno razširili dosedanje vedenje in poznavanje profanih vplivov v sakralni umetnosti ter sakralnih motivov v profanih prostorih na Slovenskem. Ker je tematika izjemno pomembna za razumevanje in vrednotenje umetnosti v sakralnih in profanih prostorih, je tema projekta ena od ključnih pri študiju slovenske umetnostne preteklosti.