Meščanstvo kot umetnostni naročnik na Kranjskem in Štajerskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja

Osnovni Podatki

Opis

Znanstveno izhodišče projekta Meščanstvo kot umetnostni naročnik na Kranjskem in Štajerskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja je dejstvo, da se je v zadnjih dveh desetletjih precej povečalo število raziskav umetnostnega naročništva na Slovenskem, pri čemer so sprva prednjačile študije cerkvenega naročništva, v zadnjem desetletju pa se je, sočasno z raziskavami zgodovine slovenskega plemstva, povečalo tudi število raziskav plemiškega naročništva, še zlasti za obdobje zgodnjega novega veka. Popolnoma spregledano pa je ostalo meščansko naročništvo, ki je ključno zaznamovalo zlasti 19. in prvo polovico 20. stoletja. 

Pričujoči projekt ima zato namen raziskati meščanstvo v dveh osrednjih slovenskih deželah, Štajerski in Kranjski, v vlogi naročnika umetnostnih del, pri čemer so v ozir zajete različne zvrsti likovne umetnosti (arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, uporabna umetnost), in sicer tako zasebna kot javna naročila. Časovno se bomo osredotočili na obdobje od dunajskega kongresa oziroma začetka predmarčne dobe (1815) do začetka druge svetovne vojne (1941), v katerem beležimo tudi največjo naročniško aktivnost meščanstva. V obravnavanem obdobju pomembno cezuro predstavlja konec prve svetovne vojne in razpad Avstro-Ogrske (1918), ki je temeljito spremenil politično in kulturno stvarnost obeh v projektu obravnavanih deželah. Za obdobje do leta 1918 je značilna postopna afirmacija meščanstva, ki sčasoma prevzame večino političnih, gospodarskih in kulturnih pobud, hkrati s spremembo njegovega družbenega položaja, pa se pojavi tudi potreba po samoreprezentaciji, tudi s pomočjo likovne umetnosti (podobno kot pri plemstvu v srednjem in zgodnjem novem veku). Ta se kaže tako v zasebnih (vile in drugi tipi zasebnih bivališč, zbirateljstvo starejših umetnin, naročila slik, še zlasti portretov), kakor tudi javnih naročilih (javne stavbe, zlasti tiste s področja kulture, javni spomeniki). Zaradi večstoletne pripadnosti habsburški monarhiji je opazen tesen naslon na likovno in kulturno dogajanje na Dunaju, pa tudi v drugih umetnostnih središčih, na primer v Gradcu in Pragi (pri slovensko oziroma slovansko čutečih meščanih). Hkrati je to čas postopne emancipacije narodov ter oblikovanja političnih strank in parlamentarnega življenja v današnjem pomenu besede, kar v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno rezultira v močni politizacija javnega in zasebnega življenja, ki se kaže zlasti v katoliško-liberalnih ter slovensko-nemških konfliktih; na likovno umetnost so močno vplivali zlasti slednji.

Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasnejše Kraljevine Jugoslavije), se je kulturna situacija na nekdanjem Štajerskem in Kranjskem precej spremenila. Na Štajerskem je bila odločilnega pomena vzpostavitev nove jugoslovansko-avstrijske meje (mirovna pogodba v Saint-Germain-en-Laye, 1919), ki je pretrgala stoletja trajajoče kulturne vezi štajerskih meščanov z Gradcem. Posledično se je precej povečal pomen Ljubljane, ki je dokončno pridobila vlogo političnega, gospodarskega in kulturnega središča Slovencev. Slednje se kaže tudi v bogatem kulturnem življenju v mestu, med drugim v nastanku novih kulturnih ustanov (Narodna galerija, 1918; opera, 1918; univerza, 1919; Umetnostno-zgodovinsko društvo, 1920; Akademija znanosti in umetnosti, 1938; priprave za ustanovitev Moderne galerije ipd.), pa tudi v množici novih umetnostnih naročil, zlasti javnega značaja. Medtem ko začetek dvajsetih let zaznamuje velik optimizem, kar se nove politične tvorbe tiče, ki odmeva tudi v različnih poskusih definiranja slovenstva v novi državi in v Evropi nasploh (npr. definiranje slovenske umetnosti, poskusi ustvaritve slovenskega nacionalnega sloga v umetnosti), pa je za drugo polovico dvajsetih let ponovno značilna precejšnja politizacija življenja, ki je posledica naraščajočega nezadovoljstva s prvo jugoslovansko državo. Trideseta leta zaznamuje kraljeva diktatura, ki si je za cilj zadala unitarizacijo Jugoslavije. Boj za ohranitev slovenskega elementa in za (vsaj kulturno) avtonomijo se je iz političnega prenesel na kulturno področje, v likovni umetnosti pa opazimo vrsto poskusov poudarjanja slovenstva nasproti s strani države forsiranemu jugoslovanstvu (neuresničeni načrt Jožeta Plečnika za Slovenski panteon; freska Gojmirja Antona Kosa v Banski palači ipd.).

Meščanstvo kot vodilni družbeni sloj 19. in prve polovice 20. stoletja, je ključno vplivalo na sočasno umetnost, saj so se umetniki ob zmanjšanju števila naročil iz plemiških in cerkvenih vrst morali podrejati okusu meščanstva, tako kar se tiče sloga kot glede vsebine (ikonografije) likovnih del. Posebej je potrebno poudariti, da je druga polovica 19. stoletja, še zlasti pa čas na prelomu stoletij, obdobje, ko se zaradi izboljšanja prometnih razmer (gradnja železniškega omrežja) ter intenzivne industrializacije, mesta na Kranjskem in Štajerskem precej povečajo. Meščani (tako kot zasebniki kakor tudi v okviru mestnih organov ter različnih ustanov in društev) kot naročniki javnih in zasebnih stavb, so na takšen način ključno vplivali na arhitekturno in umetnostno podobo kranjskih in štajerskih mest, s čimer so hkrati vplivali tudi na razvoj likovne umetnosti na Slovenskem (npr. preko sprejemanja ali zavračanja novih umetnostnih smeri in/ali konkretnih umetnikov).
Kot že omenjeno, je za obdobje 19. in prve polovice 20. stoletja značilno bogato kulturno življenje, v najširšem pomenu besede. Tako je potrebno umetnostno naročništvo meščanstva na Kranjskem in Štajerskem obravnavati v kontekstu širšega kulturnega dogajanja, pa tudi sočasnih dogodkov v politiki in družbi. Raziskave umetnostnega naročništva meščanstva na Slovenskem tako pomenijo tudi velik doprinos k razumevanju javnega in zasebnega življenja meščanstva v slovenskih mestih nasploh, pomembne pa so tudi kot razširitev dosedanjih raziskav politične in socialne zgodovine 19. in prve polovice 20. stoletja na Slovenskem.

Cilj projekta je torej raziskati različne vidike umetnostnega naročništva meščanstva v dveh osrednjih slovenskih pokrajinah, na Kranjskem in Štajerskem (v primeru slednje bo poudarek na Spodnji Štajerski, ki danes leži v Sloveniji, vendar pa bodo primeri obravnavani v kontekstu historične Štajerske), v obdobju 19. in prve polovice 20. stoletja. Zaradi obsežnosti tematike, smo izbrali več študij primerov, pri čemer smo si prizadevali za enakomerno zastopanost obeh zgodovinskih dežel, naročil iz časa habsburške monarhije in Jugoslavije, različnih umetnostnih zvrsti, javnih in zasebnih naročil, eden od poudarkov projekta pa je namenjen tudi nacionalnemu vidiku, zato bodo med raziskanimi naročniki tako pripadniki slovenske kot tudi nemško govoreče skupnosti. Na tak način želimo osvetliti čim več različnih vidikov meščanskega umetnostnega naročništva v omenjenem obdobju.


Faze projekta

PRVO LETO TRAJANJA PROJEKTA
1.    Uvodno srečanje članov projektne skupine 
2.    Arhivsko raziskovalno delo s primarnimi viri v Sloveniji in tujini 
3.    Terensko delo v Sloveniji in tujini 
4.    Raziskovalno delo v knjižnicah po Sloveniji in tujini 
5.    Prve predstavitve raziskav 
6.    Interna delavnica članov projektne skupine 


DRUGO LETO TRAJANJA PROJEKTA
1.    Arhivsko raziskovalno delo s primarnimi viri 
2.    Raziskovalno delo v knjižnicah po Sloveniji in tujini
3.    Terensko delo v Sloveniji in tujini
4.    Interna delavnica
5.    Objave prvih končnih rezultatov raziskav 
6.    Udeležba na delavnicah in konferencah s predstavitvami rezultatov raziskav, potekajočih v okviru projekta 
7.    Javna predavanja s predstavitvami rezultatov raziskav, potekajočih v okviru projekta
8.    Sprotna vključitev raziskav v pedagoški proces na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru


TRETJE LETO TRAJANJA PROJEKTA
1.    Objave študij primerov z vsebinskega področja vseh potekajočih raziskav na projektu s strani vseh članov projektne skupine v znanstvenih revijah in drugih publikacijah 
2.    Prezentacije rezultatov v obliki referatov in predavanj 
3.    Organizacija in izvedba razstave o meščanskih vilah na Slovenskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja in njihovih naročnikih z uporabo digitalne humanistike
4.    Interna delavnica
5.    Zaključna monografija s prispevki članov projektne skupine