Poročanje o vojni v času cenzure in propagande. Primer notranjeavstrijskih periodičnih publikacij v dolgem 19. stoletju

Projekt obravnava vizualno podobo vojne in poročanje o vojnih spopadih v izbranem visoko nakladnem periodičnem tisku, ki je v notranjeavstrijskih deželah Kranjski in Štajerski izhajalo od konca 18. stoletja do konca prve svetovne vojne. V ospredju analize so zadnja Avstrijsko-turško vojna (1788–1791), Napoleonove vojne med leti 1792 in 1815 in prva svetovna vojna (1914–1918). Vizualno in verbalno poročanje o teh vojnih spopadih sta v projektu osvetljena v primerjalni perspektivi med obema deželama in v pogojih, ki sta jih določali tako obrambna cenzura kot agresivna propaganda. Razmah izdajanja časopisov v 1780-tih in 1790-tih letih je namreč temeljito spremenil Habsburško medijsko krajino in omogočil novo, dinamično izkušnjo vojne v medijih. Medijski krajini na Štajerskem in Kranjskem sta se sčasoma razvili najmanj bipolarno, torej slovensko in nemško, zaradi česar lahko primerjamo nasprotujoča si stališča obeh polov in hkrati opazujemo tudi, ali so ti mediji že odslikavali nastajanje elementov slovenske nacionalne identitete. Vpliv fotografije, zgodnjih zvočnih posnetkov in filma je ob izbruhu prve svetovne vojne prav tako zaznamoval preskok v načinu komuniciranja o vojni. Hkrati je posebna pozornost v projektu posvečena opredelitvi kritičnih glasov, ki so, kljub vojaškemu in državnemu nadzoru nad informacijami, napovedovali vzpostavitev etičnih načel za spopadanje z izzivi medijske komunikacije, kot so odgovornost, zaupanje in transparentnost. Metodološko trdno osnovo za analizo podobe in vsebine poročanja o vojni v izbranih časovnih obdobjih, zaznamovanih z vojno realnostjo, predstavlja primerjava med narativnimi in vizualnimi oblikami poročanja o vojni, pri čemer bodo uporabljene ikonografsko-ikonološke metode, diskurzivna analiza in teorija medijev Akteur-Medien-Theorie. Vsebinsko bodo obravnavane politične vsebine, pa tudi izobraževalni, zabavni in poslovni prispevki, vključno z oglasi. Pri tem projekt, ki je zastavljen primerjalno in transnacionalno, združuje zgodovinarje in umetnostne zgodovinarje iz Avstrije in Slovenije, njihovo sodelovanje pa je utemeljeno tako historično kot geopolitično, saj sta bili Kranjska in Štajerska do leta 1918 notranjeavstrijski deželi z živahno medijsko krajino. S tem, ko projekt obravnava primere iz preteklosti, želi prispevati k informiranemu razumevanju sodobnih načinov poročanja ali celo mehanizmov spodbujanja vojnih spopadov. Dodana vrednost projekta je tako dvojna. Prvič, raziskava doslej zapostavljenih primerjalnih vidikov vizualnega in verbalnega poročanja o vojni bo poglobila razumevanje primerov iz zgodovine, pa tudi trenutnega medijskega diskurza. Drugič, okrepitev in razširitev raziskovalne mreže bo omogočila zasnovo večjega raziskovalnega projekta, kar je tudi eden najmočnejših pričakovanih učinkov predlaganega projekta.