Skip to main content

Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979

Opis

Osrednja tema projekta je raziskava zgodovine razstavljanja umetnosti v Sloveniji v okviru druge Jugoslavije. Izbrano obdobje definirata dva pomembna razstavna dogodka, ki ga simbolno zaznamujeta, saj tako z organizacijo, izborom del kot recepcijo odražata trenutno zgodovinsko situacijo, hkrati pa sta vredna raziskave tudi kot samostojni umetnostni manifestaciji. Prvi dogodek je Razstava sovjetskih slikarjev, ki so jo leta 1947 postavili v še neuradno odprtih prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Razstava, ki je potovala po jugoslovanskih republikah in državah vzhodnega bloka, predstavlja dragocen dokument v raziskovanju kratkotrajnega obdobja približevanja Sovjetski zvezi na področju umetnosti. To se je prekinilo junija leta 1948 ob izključitvi Jugoslavije iz Informbiroja. Razstavo, ki bi morala služiti kot zgled umetnosti socialističnega realizma, je velik del slovenske strokovne javnosti odklonil.
Drugi dogodek predstavlja razstava Slovenska likovna umetnost 1945–1978, ki je nastala leta 1979 v soorganizaciji Moderne galerije in Arhitekturnega muzeja Ljubljana. Razstava je s poskusom katalogizacije in specifičnega izbora umetnosti izbranega obdobja predstavljala zaključen pregled slovenske umetnosti povojnega modernizma in simbolično pripravila prostor za novo poglavje. Po smrti predsednika Tita leta 1980 so sledile korenite politične spremembe. Istočasno pa je obdobje osemdesetih let v umetnosti prineslo odločilne premene v umetnostnem diskurzu in umetniškem delovanju, pa tudi povsem drugačno zgodbo na področju razstavljanja in institucionalizacije umetnosti. 
Vpliv družbenopolitičnega stanja in premene v razumevanju slovenske nacionalne entitete in njene pozicije v kontekstu širše federacije pa tudi v mednarodnem okvirju so zelo opazni pri organizaciji mednarodnih, državnih in tudi nacionalnih razstavnih dogodkov v okviru nekdanje države. Vpogled v ustroj teh dogodkov in njihova analiza zato lahko doprinesejo k novim spoznanjem pri razumevanju obravnavanega obdobja in njegove umetnosti. S kritičnim in temeljitim pregledom razstavljanja bomo zato poskušali odgovoriti na nekaj vprašanj:
•    kako razstave odsevajo spremembe v politiki in družbi;
•    kako razstave sooblikujejo predstavljanje slovenske (predvsem v okviru jugoslovanske) umetnosti v tujini;
•    kakšne razstave tuje umetnosti prihajajo k nam, kakšna sta njihova recepcija in vpliv;
•    kakšen je celovit pomen razstavljanja za razvoj slovenske umetnosti in kulture.
Raziskava nam bo tako prinesla nekatere konkretne odgovore o našem prostoru, tudi v odnosu do širšega jugoslovanskega okvirja. Splošno pa bo prispevala k razumevanju vloge medija razstave v umetnostnih in družbenih procesih ter vplivu političnih okvirjev na medij razstavljanja in skozenj tudi na umetnost.


Faze projekta

V projektu bomo preučili izbrane razstave med letoma 1947 in 1979. Zanimalo nas bo, kaj je tisto, kar je poleg razstavljenih umetniških del oblikovalo razstave v tem obdobju. Posvetili se bomo zakulisju nastanka izbranih razstav, kjer bomo iz arhivskega gradiva, intervjujev (kjer bodo ti možni), obstoječe literature in primerjalne analize ter z umeščanjem v konkretne družbene okoliščine rekonstruirali nastanek obravnavanih razstav, sledili procesu odločanja o razstavnem programu določenih institucij, njihovem financiranju in namenu.


I. Podatkovna in teoretska baza
Prvi delovni paket je temelj celotne raziskave in predstavlja tako podatkovno kot teoretsko bazo projekta. Na začetku bo imel izrazitejšo vlogo, potekal pa bo skozi celotno trajanje projekta.


II. Razstave slovenske umetnosti v okviru jugoslovanskih predstavitev v tujini
V drugem delovnem paketu se bomo osredotočili na razstave, ki so predstavljale slovensko umetnost v sklopu jugoslovanske. Pri tem bomo opazovali, kako se je ideološka usmeritev države prenašala na kulturno diplomacijo, in kako je pri tem uporabljala medij razstave. Poskušali bomo ugotoviti, kakšna je bila prisotnost slovenskih umetnikov znotraj teh vsejugoslovanskih predstavitev in kakšna je bila vloga njihovega prispevka. Nenazadnje pa se pri tem ne moremo izogniti vprašanju, kako se je vzpostavljal pojem jugoslovanske umetnosti in kakšno mesto je znotraj nje predstavljala slovenska umetnost.


III. Mednarodne razstave v Sloveniji
V tretjem sklopu bomo preučevali izbrane mednarodne razstave. Mednarodne razstave opredeljujemo kot tiste, ki so vključevale večinsko nejugoslovanske umetnike. Na podlagi preliminarne raziskave lahko v grobem ocenimo, da so (i) bile organizirane kot potujoče razstave iz tujine, (ii) nastale v sodelovanju z mednarodnimi institucijami, (iii) bile organizirane na pobudo slovenskih institucij oziroma direktorjev.


IV. Sinteza rezultatov
V zadnjem delovnem paketu bomo zbrano gradivo in analize posameznih razstav postavili v širši kontekst mednarodnega udejstvovanja in povezovanja slovenskega prostora s tujino na področju kulture ter umetnosti. Poskušali bomo razbrati vlogo obravnavanih razstav v različnih obdobjih v republiški kulturni politiki Slovenije znotraj Jugoslavije glede na spreminjajoče se družbene, gospodarske in politične okoliščine.


Raziskovalni projekt

Raziskovalna področja
HUMANISTIČNE VEDE H000