Objem žalovanja

V torek, 25. avgusta, vas ob 19. uri vabimo v Atrij ZRC na otvoritev razstave vizualne umetnice Maruše Štibelj z naslovom Objem žalovanja.

Maruša Štibelj je prepoznavna po kolažih, s katerimi se javnosti predstavlja že več kot desetletje. Že vseskozi v kolaže vključuje fotografije (tudi takšne, ki jih posname sama) in fotografske reprodukcije iz revijalnega tiska ter prosto dostopnih spletnih objav. Čeprav dobro pozna tradicijo kolaža iz obdobja dadaizma in nadrealizma, se pri delu ne naslanja nanju, ampak razvija samostojno pot, pri tem pa jo navdihujejo film, fotografija in pisana beseda. Naključje, povezovanje nelogičnega, iskanje reda v kaosu in jasna simbolika so poglavitne značilnosti umetničinih kolažev. 

Maruša Štibelj se na razstavi Objem žalovanja predstavlja z izborom iz istoimenske serije kolažev, ki so nastali med letoma 2024 in 2026. Na ogled so dela v tehniki analognega in digitalnega kolaža, v postavitev je vključen tudi kolaž, natisnjen na fototapeto. Medtem ko digitalne kolaže sestavlja iz slikovnega gradiva, ki je objavljeno v prostem dostopu na spletu, za klasične kolaže uporablja različne materiale, in sicer fotografije, izrezke fotografij iz starih revij, stare tapete, krep papir, star omet, stare papirnate prtičke in predmete, ki jih je našla v vodi in ki jih je prerasel mah. Raznovrstnost materialov se srečuje s pestrim naborom oblik in motivov, ki se po principu nelogičnega združujejo v nove celote. Sama pravi, da ji je povezovanje nelogičnega v kolažu nekaj naravnega in da jo zanima naključje, ki spremlja ustvarjalni proces, kar spomni na enega od najbolj znanih sloganov nadrealizma, sposojenega pri pesniku Lautréamontu, »Lep kot naključno srečanje šivalnega stroja in dežnika na secirni mizi«. 

Žalovanje je v današnji družbi vse prej kot priljubljena tema, zato bi jo želeli na hitro odpraviti in se posvetiti s strani družbe zaukazanim srečnim temam. Umetnica opozarja, da je žalovanje del življenja, vendar ga ne ozavestimo. Pozabljamo, kako pomembno je govoriti o tem, saj je navsezadnje žalovanje povezano z najrazličnejšimi izgubami. Izgube in z njimi povezano žalovanje pomembno vplivajo na človekov notranji svet, lahko pozitivno pa tudi negativno. A avtorica meni, da nam žalovanje, ki nas spremlja skozi celo življenje, prinese tudi marsikaj dobrega. Žalovanje omogoča, da si vzamemo čas, da se poslovimo in naposled sprejmemo izgubo, ob tem pa ne pozablja, da je žalovanje cikličen proces. Žalovanje lahko v človeku sproži preobrat od sebe k drugemu in ga naredi bolj sočutnega, ponižnega, iskrenega, zato je lahko priložnost za osebno zorenje in duhovni razvoj. Že samo sprejemanje dejstva, da nam je dovoljeno žalovati, je lahko razbremenilno in osvobajajoče. In na to moč, ki jo ima žalovanje, bi pomislili ob besedi »objem« v naslovu razstave: objem lahko razumemo kot metaforo za nekaj tolažilnega, varnega in sprejemajočega. 

Vsebino kolažev razberemo iz detajlov z jasno simboliko, ki jih lahko sestavimo v celovite interpretacije, simboliko pa je umetnica zajela tudi v ovalni obliki okvirov nekaterih analognih kolažev. Ti se navezujejo na žalne broške,  ki so jih poznali v preteklosti, in sicer so vanje shranili predmete umrlih, npr. šop las. 

Žalovanje je v interpretaciji Maruše Štibelj nekaj povsem naravnega, pravzaprav neizogibnega. Lahko prinese spoznanja, tudi krepi duha in pomaga ovrednotiti tisto, za čemer žalujemo. A če mu namenimo potreben čas, tudi žalovanje naposled mine in naredi prostor novim poglavjem v življenju.

Razstava v Atriju ZRC je že štirinajsta v sklopu razstav umetniške fotografije, ki jih kurira mag. Andreja Rakovec z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Na ogled bo do 17. septembra 2026. 

Vljudno vabljeni!