Okus po Italiji

Vljudno vabljeni na predavanje izr. prof. dr. Tanje Trška 

Okus po Italiji: italijanska umetnost v hrvaških zasebnih zbirkah (19. in 20. stoletje), 

ki bo v četrtek, 5. novembra 2026 ob 15. uri na Univerzi v Mariboru, v predavalnici 2.13 Filozofske fakultete (Koroška ulica 160, 2000 Maribor).

Od sredine 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne so hrvaški zbiratelji izkazovali veliko zanimanje za italijansko umetnost. Poti, po katerih so umetnine italijanskih starih mojstrov prihajale v zasebne zbirke in jih zapuščale, razkrivajo preplet umetnostnega okusa, ambicij ter prizadevanj za družbeni ugled in (nacionalno) identiteto, ki so pogosto zaznamovali tovrstne transakcije. V narativih, ki jih razkrivajo te povezave, nastopajo škofje, bančni uradniki, trgovci in posredniki, strokovnjaki in ljubitelji umetnosti, pri čemer so slovita umetniška imena, obetavne atribucije in prepričljivo predstavljene provenience pogosto štele prav toliko kot umetnine same. Med dejavniki, ki so spodbujali povpraševanje, je bil tudi sloves t. i. Schiavonov, umetnikov jadranskega porekla, kot sta bila Giulio Clovio in Federico Benković. Ti so bili kot »domači« mojstri med zbiratelji posebej zaželeni.
Predavanje bo z izbranimi primeri protagonistov različnih družbenih slojev osvetlilo dejavnosti, ki jih danes pojmujemo kot umetnostni trg. Med njimi izstopa škof Josip Juraj Strossmayer, najpomembnejši hrvaški zbiratelj del starih mojstrov, ki si je prizadeval pridobiti sliko, pripisano Michelangelu. Ta je izvirala z otoka Šipan, od koder so jo prodali v Frankfurt, pozneje pa so jo ponovno odkrili v Združenih državah Amerike in predstavili kot senzacionalno novo odkritje. Drugi pomemben protagonist je zagrebški odvetnik in ljubiteljski umetnostni zgodovinar Benko Horvat. Njegova zbirka pretežno italijanskih slik, pridobljenih v Benečiji v obdobju med obema vojnama, je edina zbirka iz tega obdobja, ki je celovito ohranjena. Njegov zasebni arhiv, ki vključuje pisma, fotografije in različne rokopise, omogoča vpogled v umetnostni trg medvojnega obdobja: v delovanje padovanskih trgovcev s starinami in londonskih trgovcev z umetninami, razprodaje plemiških zbirk ter strategije za izogibanje italijanskim prepovedim izvoza umetnin. Horvat je kot posrednik deloval tudi za Društvo prijateljev Strossmayerjeve galerije in tako pomembno vplival na oblikovanje hrvaških umetnostnih zbirk.
Preučevanje provenience posameznih umetnin in njihovih lastnikov je pomemben doprinos razkrivanju širših mrež umetnostnih izmenjav, ambicij in prizadevanj, ki so v 19. in 20. stoletju povezovale Italijo in Hrvaško.

Tanja Trška je izredna profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, kjer na vseh treh stopnjah univerzitetnega študija umetnostne zgodovine poučuje predmete s področja umetnosti zgodnjega novega veka. Leta 2014 je doktorirala iz umetnostne zgodovine na Scuoli Normale Superiore v Pisi in Univerzi v Zagrebu. Raziskovalno se ukvarja s slikarstvom starih mojstrov, zgodovino zbirateljstva in umetnostnega naročništva ter s kulturno izmenjavo med ozemljem današnje Hrvaške in Apeninskim polotokom v zgodnjem novem veku. Je članica raziskovalne skupine projekta Žene u jeziku, književnosti, vizualnim umjetnostima i na filmu – između Istoka i Zapada (Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu, NextGenerationEU) ter vodja hrvaškega dela bilateralnega slovensko-hrvaškega projekta Umetnostne zbirke in umetnostni trg v Kraljevini Jugoslaviji (1918–1941) (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU / Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu).

Predavanje bo v angleškem jeziku.

Predavanje smo organizirali v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Nacionalizacija in muzealizacija umetnostnih zbirk na Slovenskem v luči raziskav provenience (J6-60106) in raziskovalnega programa Umetnost na Slovenskem v stičišču kultur (P6-0061), ki ju iz državnega proračuna financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), ter v okviru bilateralnega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja Umetnostne zbirke in umetnostni trg v Kraljevini Jugoslaviji 1918–1941 (BI-HR/25-27-044), ki ga sofinancirata ARIS in Ministarstvo znanosti, obrazovanja i mladih Republike Hrvatske (MZOM).