Gotsko cerkev, ki je zrasla na Homcu po Marijinem prikazanju leta 1419, so v letih 1723–28 nadomestili z novo, ohranili pa prostostoječi zvonik. Stavba se v prostorski zasnovi in členitvi notranjščine tesno naslanja na ljubljansko križevniško cerkev, fasada pa posnema vrhniško Sv. Trojico. Po potresu leta 1895 so cerkev obnovili. Z zamenjavo stare štirilistne križne kupole v ladji so bile uničene freske Franca Jelovška iz 1726–28; nadomestila jih je poznonazarenska poslikava Matije Koželja. Staro milostno podobo v kamnitem velikem oltaru iz delavnice Luke Misleja je v njegovi notranji niši pokrivala slika Matere Božje z romarji, delo Valentina Metzingerja; sedanjo Marijino podobo je naslikal Leopold Layer kot redukcijo Metzingerjeve. Stranska oltarja ohranjata slike in kipe s predhodnikov. Prvotna oltarja z Metzingerjevimi slikami sta zamenjala poznobaročno-klasicistična nastavka po načrtu Leopolda Layerja, ki je v atikah obdržal Metzingerjevi sliki. Oltarja in prižnico je izdelal kipar Valentin Vrbnik. Cerkev sv. Mavricija v Šmarci mora biti kar nekaj starejša od prve omembe kraja (1343). Ladja verjetno še skriva romansko jedro, ki so ga zakrile poznejše prezidave.

Poleg velikega oltarja iz 1884 sta stala do 1982 v cerkvi še stranska oltarja, narejena v 19. stol. v baročni tradiciji, vsaj nekateri od njunih kipov pa so še iz 17. stoletja. Največja dragocenost cerkve so slike križevega pota, ki ga je za Homec naslikal Leopold Layer.