Vloga in pomen cerkvenih bratovščin v likovni umetnosti novega veka na Slovenskem

Bratovščine predstavljajo velik znanstveni izziv tudi za umetnostno zgodovino, saj se njihovo delovanje odraža tako v likovni umetnosti kot v širši kulturni zgodovini. Podobno kot cerkveni redovi so tudi bratovščine povezovale evropski religiozni, kulturni in umetnostni prostor; študij njihovega pomena za slovensko sakralno umetnost zato pomeni tudi prispevek k evropskemu umetnostnozgodovinskemu vedenju.
 
Predlagani projekt bo prva sistematična in celovita raziskava umetnostnega pomena bratovščin na Slovenskem v zgodovinskem kontekstu, devocionalni praksi in družbenem poslanstvu (dobrodelnost). Poleg naročništva bratovščin bo predmet obravnave funkcija umetniških del, zato bo v analizo ob arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu pritegnjena tudi scenerija obredja in spektaklov (praznične in spokorne procesije). Gre torej za širok razpon tematike, od sakralnih in društvenih objektov ter njihove slikarske in kiparske opreme do devocionalij ter vizualnih elementov liturgije in procesij. Posebna pozornost bo namenjena bratovščinskim podobam, njihovi simbolni vlogi in devocionalni rabi. Preučena bo ikonografija, ki jo posebej določata tematika (srečne) smrti in večnosti (reševanja duš iz vic) v povezavi z eno glavnih nalog bratovščin, skrbjo za umirajoče in molitvijo za pokojne člane.
 
Raziskave bodo zajele bratovščine od tridentinskega do drugega vatikanskega koncila. Poudarek bo na baroku, ki so mu dajale bratovščine značilno duhovno noto; v nadaljevanju bo zajet tudi čas oživljanja bratovščin po katoliški restavraciji v 19. st. Glavni vidik raziskav bo umetnostnozgodovinski, zaradi globljega razumevanja pa bodo upoštevani tudi drugi aspekti, zlasti religiozni in družboslovni.
 
Pozornost bo osredotočena na vlogo bratovščin kot umetnostnih naročnic; v tej zvezi bodo upoštevane tudi praznične inscenacije, ki so predstavljale pomemben segment umetnosti in sredstvo za manifestacijo vere ter prestiža bratovščin. Ovrednotene bodo zasluge, ki so jih imele bratovščine za uvajanje in širjenje ikonografskih tipov in motivov, vezanih na njihove zavetnike. V tem kontekstu bo preučena recepcija ikonografskih tipov, ki so jim jih posredovale matične nadbratovščine, opozorjeno pa bo tudi na lokalne izpeljanke, ki so prevzete motive modificirale oz. obogatile s specifičnimi poudarki. Zastavljeno bo tudi vprašanje o kvaliteti umetniških del oz. o ambicijah posameznih bratovščin; raziskave bodo ugotavljale korelacijo med materialno osnovo bratovščin in intenzivnostjo njihove umetnostne dejavnosti. Upoštevani bodo tudi dobrotniki, ki so z darovi bistveno prispevali h kvaliteti in številu umetnostnih izdelkov. V ospredju zanimanja pa bodo seveda izvajalci naročil, tj. umetniki, ki so delali za bratovščine.
 
Analiza bo zajela celotno slovensko ozemlje, vendar bo težišče na nekdanjih habsburških deželah, medtem ko bo področje, ki je spadalo pod Benetke, kjer so bratovščine odpravili šele Francozi leta 1806, pritegnjeno predvsem komparativno. Poseben poudarek bo na bratovščinah, ki so bile povezane s posameznimi redovi in so za člane kot vidni znak pripadnosti uporabljale konkretne simbole (pas, škapulir ipd.). Analiziran bo porast števila bratovščin skozi čas, podan pregled njihovih svetniških zavetnikov in preučena vsebinska zveza le-teh s potrebami ljudi v konkretnih zgodovinskih, družbenih in geografskih okoliščinah (npr. kuga, vojna, požar, vinorodni kraji). Izsledki raziskav bodo povezali na videz raznolika umetniška dela v širše vsebinske oz. ikonografske sklope, prek katerih bo razumevanje slovenske sakralne umetnosti postalo celovitejše in hkrati globlje v dojemanju njene religiozne in družbene funkcije. Raziskave bodo vključevale študij literature, delo v arhivih, terenske oglede in popise s fotodokumentacijo, komparativno znanstvenokritično analizo zbranega gradiva, interpretacijo in sintezo ter pripravo dognanj za objavo. Ker je dosedanje poznavanje tematike zelo fragmentarno in obravnavani teritorij obsežen, bo raziskovalno delo zahtevno.