Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije
Sodelavci:
, ,
 
Trajanje:
1. april 2019–31. marec 2022
Link SICRIS:
Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru
Šifra:
P6-0061 (B)
Opis

 

Namen raziskovalnega projekta je sistematično raziskati in proučiti umetnostno dediščino dela kohezijske regije Vzhodna Slovenija (območje občin Maribor, Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole). Umetnostna dediščina tega področja namreč še ni bila celovito znanstveno obdelana in ovrednotena, kar je eden od bistvenih razlogov, da veliko umetnostnih spomenikov regije ni vključenih v turistično ponudbo. Rezultati raziskav, izvedenih v okviru projekta, bodo uporabljeni za pripravo umetnostne topografije regije, zlasti Slovenske Bistrice in Maribora, in nato pretvorjeni v vsebine, zanimive za turiste. Skupaj z lokalno turistično agencijo, ki v projektu sodeluje kot partner iz gospodarstva, bodo na podlagi tega gradiva oblikovane nove turistične poti (itinerariji). Te bodo v prvi vrsti temeljile na umetnostni dediščini, vključevale pa bodo tudi druge turistične potenciale regije (npr. tematske kulturne poti, mestna jedra, vrtno arhitekturno dediščino, pohodniške poti, kolesarske poti, naravne znamenitosti, kulinariko, običaje, navade in praznovanja). Dva nova itinerarija bosta tudi pilotno preverjena v praksi.

Izbrano projektno območje je zgodovinsko izjemno pomembno, ne le na regionalnem nivoju, ampak na nivoju celotne Slovenije in širše evropsko. Številni ohranjeni spomeniki dokazujejo, da je bilo območje pomembno že v antiki, intenzivno pa se je začelo razvijati v srednjem veku in še zlasti v novem veku. S plemiškimi rodbinami, katerih prisotnost se pomembno zrcali v profani in sakralni arhitekturi ter drugih umetnostnih spomenikih na območju, se prostor umešča v širši evropski kontekst. Med temi velja izpostaviti predvsem Attemse, Herbersteine in Brandise. V povezavi z naštetimi rodbinami se umetnostni spomeniki na območju v širši evropski kontekst vpenjajo tudi preko ustvarjalnosti baročnih umetnikov, kot so Johann Martin Schmidt, Franz Ignaz Flurer, Philipp Carl Laubmann, Philipp Jakob Straub in drugi, katerih dela so danes v sakralnih in profanih stavbah na projektnem območju ter v javnih zbirkah.

Regija je torej izjemno pomembna in vsebuje vrsto potencialov za razvoj kulturnega turizma, a je zaradi razkoraka med znanstvenimi rezultati in turističnim gospodarstvom še vedno neprepoznana kot turistično privlačna. Še zlasti je lahko vabljiva za turiste iz nemško govorečih območij, s katerimi jo povezuje skupni zgodovinski in umetnostni prostor. Projekt torej gradi na poglobljenem proučevanju umetnostnih spomenikov, ki jih bo nato, tudi po zgledu sosednje Avstrije, med sabo povezal z različnimi zgodbami v privlačne turistični produkte. Najmočnejši potencial so prav zgodbe, povezane s plemiškimi družinami in pomembnimi umetniki, ki so ustvarjali na tem območju.

Izziv projekta je tako premoščanje razkoraka med znanostjo in gospodarstvom, kar bo vodilo v oblikovanje inovativnih in vsebinsko bogatih trajnostnih kulturnih turističnih produktov. Ti bodo dolgoročno pomembno vplivali tako na nadaljnji gospodarski razvoj regije kot tudi na nadaljnje znanstvenoraziskovalno delo. Pričakovani rezultati projekta bodo povečali prepoznavnost območja in regije Vzhoda Slovenija kot destinacije trajnostnega in kulturnega turizma.

 

Na tem mestu izpostavljamo enega od prvih rezultatov:

Jernejeva pot - po poti petih cerkva v župniji Slovenska Bistrica

Eden prvih rezultatov projekta, ki se je začel 1. aprila 2019, je romarska pot sv. Jerneja, nadgrajena z umetnostnozgodovinskimi vsebinami, ki tako deluje kot nova turistična kulturna pot, naslovljena Jernejeva pot. Pri zasnovi in izvedbi poti so se na lokalnem nivoju združili Župnija Slovenska Bistrica in turistična agencija Sajko turizem, vse skupaj pa je povezovala umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez, raziskovalka, ki deluje v okviru projekta Umetnost za turizem. Jernejeva pot pelje do petih cerkva v župniji Slovenska Bistrica, ki so bile v ta namen na novo umetnostnozgodovinsko proučene in opremljene z informacijskimi tablami. Več kot 50 obiskovalcev se je po obogateni poti, ki meri 12 kilometrov, prvič podalo 24. avgusta. Ob tej priložnosti je dr. Simona Kostanjšek Brglez pri vsaki od petih cerkva izvedla strokovno vodstvo, povezano z novimi umetnostnimi vsebinami.

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU tako tudi na ta način prispeva k prenosu znanja v gospodarstvo in razvoju kulturnega turizma na lokalnem nivoju.

Povezava do panojev in besedil:

jernejeva_pot_spletna_brosura.pdf

 

    

Faze projekta

PRVO LETO TRAJANJA PROJEKTA

  • Kabinetno raziskovalno delo na podlagi metode kritične analize literature in sekundarnih virov
  • Kritična analiza primarnih virov
  • Vzpostavljanje povezav z lokalnim okoljem
  • Študij primera dobre prakse v tujini
  • Terensko delo, ki bo zajemalo topografske raziskave (evidentiranje, fotodokumentiranje, vrednotenje)
  • Povezava z izobraževalnimi ustanovami (Univerza v Mariboru, Oddelek za umetnostno zgodovino)
  • Oblikovanje digitalne podatkovne baze umetnostnih spomenikov

 

DRUGO LETO TRAJANJA PROJEKTA

  • Terensko delo, ki bo zajemalo topografske raziskave (evidentiranje, fotodokumentiranje, vrednotenje)
  • Oblikovanje digitalne podatkovne baze umetnostnih spomenikov
  • Obdelava in interpretacija spomenikov, priprava opisov za itinerarije
  • Opredelitev itinerarijev
  • Vzpostavitev spletnih vsebin
  • Izvedba predavanj za turistične delavce
  • Fotografska razstava
  • Interna delavnica

 

TRETJE LETO TRAJANJA PROJEKTA

  • Oblikovanje digitalne podatkovne baze umetnostnih spomenikov
  • Predavanje o umetnostni dediščini za širšo javnost
  • Pilotna izvedba itinerarijev
  • Analiza pilotne izvedbe itinerarijev
  • Spletna postavitev in promocija itinerarijev
  • Publikacija / turistični vodič
  • Priporočila oziroma smernice za razvoj trajnostnega in kulturnega turizma, načrt trženja novih produktov
  • Interna delavnica
  • Objava znanstvenega članka
Rezultati

Simona Kostanjšek Brglez, Boštjan Roškar: Jožef Hoffer ter Filip Jakob in Jožef Straub. Izhodiščne raziskave o sodelovanju med arhitektom in kiparjema, Umetnostna kronika 62, 2019, str. 3−14.

Simona Kostanjšek Brglez: Brutalno uničena stenska slika Janeza Vidica v Mariboru, Umetnostna kronika 62, 2019, str. 54−58.

Simona Kostannjšek Brglez, Boštjan Roškar: Ruške orgle v luči arhivskih virov in njihov kiparski okras, Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino 2, 2019, str. 247-258. 

Simona Kostanjšek Brglez: Kulturna dediščina Studenic kot neizkoriščen potencial za razvoj kulturnega in trajnostnega turizma. Strokovno predavanje v okviru prireditve Studeniški poletni večeri, samostan Studenice, 28. 6. 2019 (v sodelovanju s Sajko turizem, družba za turizem d.o.o.)

Simona Kostanjšek Brglez: Umetnostnozgodovinski oris studeniškega samostana s cerkvijo svetih Treh kraljev. Javno predavanje z vodstvom na Simpoziju ob 70. letnici pregona sester Magdalenk iz studeniškega samostana, 8. 6. 2019. Posnetek predavanja

Gorazd Bence, Simona Kostanjšek Brglez: Terenske vaje študentov prvega letnika Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici, 31. 5. 2019.

Jernejeva pot. Romarska pot sv. Jerneja, avgust 2019. Povezava do spletne brošure z opisi in fotografijami umetnostnih spomenikov je dostopa v razdelku Opis projekta. 

Finančni vir

Aplikativni raziskovalni projekt Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije od 1. aprila 2019 do 31. marca 2022 v okviru ukrepa spodbujanja raziskovalcev na začetku kariere sofinancirata Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport in Evropski sklad za regionalni razvoj.

Raziskovalna področja

Umetnostna zgodovina H310 

Ključne besede

kulturna dediščina • umetnostna topografija • kulturni turizem • trajnostni turizem