Plemiške umetnostne zbirke v srednji Evropi, 1795–1939. Primerjalna raziskava

Osrednji cilj projekta je nadgraditi vedenje o plemiškem zbirateljstvu na območju habsburške monarhije in nekdanje poljsko-litovske zveze in v 19. in prvih desetletjih 20. stoletja. Nadanji cilj je s primerjalnimi analizami raziskati kako so korenite družbeno-politične in ideološke spremembe na tem ozemlju vplivale na vlogo in položaj plemiških zbirk na pragu moderne dobe. Raziskave bodo temeljito posegle v naslednje vidike izbranih plemiških zbirk: 1. strukture in vsebina; 2. lokacija in hranišče; 3. načini reprezentacije in umestitve v prostor; 4. dostopnost javnosti; 5. institucionaliziranost in pravni status;  6. transformacije in recepcija.
Osrednja izhodiščna teza je, da je bilo kljub kulturnim in socialnopolitičnim razlikam plemiško zbirateljstvo na obravnavanem območju razmeroma enoten pojav, obenem pa so prakse zbiranja in prezentacije v izrazito večetničnem in večkulturnem srednjeevropskem prostoru v marsičem specifične v primerjavi z večjimi zahodnoevropskimi monarhijami oz. državami. V okviru projekta bo projektna skupina s primerjalno analizo izbranih vzorčnih zbirk na območju današnje Poljske, Slovenije, Avstrije, Madžarske, Češke in Slovaške ter njihovih obmejnih območij preverjala osnovno hipotezo, da je srednjeevropsko plemstvo z zbiranjem in zbirkami razmeroma učinkovito utemeljevalo, utrjevalo in redefiniralo svoj položaj v času demokratizacije, birokratizacije in nacionalne emancipacije. 

Štiri segmente raziskave usmerjajo naslednja raziskovalna vprašanja: 

1. koliko in kako je nacionalno formiranje vplivalo na plemiške zbirke in njihovo preoblikovanje; 

2. kakšen položaj in vlogo so imele plemiške zbirke v državah naslednicah v obdobju med obema vojnama; 

3. kakšne so bile razlike v zbirateljskih praksah in kakšni odnosi in medsebojni vplivi v zbirateljstvu starega in novega plemstva; 

4. kakšno vlogo so imeli plemiški zbiratelji in zbirke pri formiranju javnih muzejskih zbirk.

Predlagani projekt je kot prva raziskava srednjeevropskega plemiškega zbirateljstva in prva študija, ki zaobjema tako široko geografsko območje, izviren in velikega pomena v širšem evropskem prostoru, v katerem do sedaj beležimo zgolj sporadične, geografsko omejene študije. Obenem predlagani mednarodni konzorcij s kombiniranjem sinhronega in diahronega pristopa obeta poglobljeno primerjalno analizo, v kateri bo posebna pozornost posvečena kontekstualizaciji zbirateljskih praks v času in prostoru.
Projektna skupina vključuje raziskovalce s področij umetnostne zgodovine in zgodovine iz Poljske, Češke in Slovenije na različnih stopnjah poklicne poti, od uveljavljenih raziskovalcev do doktorskih študentov.
Projektna dognanja bodo predstavljena na delavnicah in mednarodni konferenci, objavljena v obliki znanstvenih člankov in večavtorske monografije, katere izid je previden po zaključku projekta. Rezultati bodo diseminirani širši javnosti s predavanji, vodstvi in razstavo. Večina članov projektne skupine je habilitiranih na univerzah, zato bodo projektni rezultati redno diseminirani v programe vseh treh stopenj univerzitetnega študija.