Epidemije in zdravstvo v interakciji. Epidemije kot javnozdravstveni problem v slovenskem prostoru od epidemij kuge do 20. stoletja

Raziskava bo obravnavala upravno-politične in zdravstveno-medicinske načine omejevanja širjenja epidemij kuge, črnih koz, kolere in španske gripe v slovenskih habsburških deželah Kranjski, Štajerski in v Avstrijskem primorju.

V fokusu raziskave bodo epidemije bolezni, ki so v kratkem časovnem intervalu v družbi povzročile visoko obolevnost in smrtnost in s tem izzvale različne protiepidemične ukrepe. Ti so v obravnavanem obdobju pojavljanja epidemij tvorili spreminjajoč se in kompleksen protiepidemični sistem. Osnovna časovna orientacija je vezana na dolgo obdobje med epidemijami kuge v srednjem veku in pandemijo španske gripe ob koncu prve svetovne vojne.

Glavna cilja raziskave sta zaznava in kontekstualizacija protiepidemičnih ukrepov v daljšem časovnem loku in ugotavljanje vpliva epidemij na oblikovanje zdravstvenih politik in oblasti ter organizacijo zdravstva v slovenskem prostoru. Oba cilja bosta dosežena s problemsko obravnavo posameznih protiepidemičnih ukrepov in na njih vezanih zdravstvenih tematik kot so:

• zapiranje deželnih meja, zdravstveni kordoni in prepoved trgovanja,
• karantena,
• cepljenje,
• vpliv epidemij na spremembe zdravstvenih politik in razvoj zdravstva,
• obravnava okuženih in bolnih.

V okviru naštetih tematik bodo obravnavani še kreatorji in izvajalci protiepidemičnih ukrepov in njihove gospodarske in socialne posledice.

Predlagana raziskava predstavlja v slovenski historiografiji prvi poskus obravnave zgodovine epidemij z vidika zgodovine dolgega trajanja (longue durée). Preučevanje preteklih ukrepov in njihovih posledic pri zamejevanju historičnih epidemij v slovenskem prostoru bo pomembno prispevalo tudi k razumevanju širšega zgodovinskega konteksta ukrepov, ki jih doživljamo v sodobni pandemiji bolezni COVID-19.