26

JAN

18:00

Oprema gradu Borl v 20. stoletju

Predavanje izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki iz cikla Umetnostna dediščina plemstva, včeraj - danes - jutri


Osnovni Podatki

26. januar 2022 ob 18:00 do 26. januar 2022 ob 20:00
Predavanje bo potekalo preko programa Zoom. Povezavo na dogodek boste prejeli po registraciji na: uifs@zrc-sazu.si
Opis

ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

vabita na predavanje
Izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki
Oprema gradu Borl v 20. stoletju

 v sredo, 26. januarja 2022, ob 18.00.
Predavanje bo potekalo preko programa Zoom.
Povezavo na dogodek boste prejeli po registraciji na:

uifs@zrc-sazu.si

 

Grad Borl je eden najbolj slikovitih slovenskih gradov, ki očara z lego vrh strme skalne pečine nad Dravo. Grofje Sauer so mogočno trdnjavo v 17. stoletju spremenili v razkošno rezidenco, v 19. in 20. stoletju, ko je moč plemstva pojenjala, pa so graščaki posestvo vedno težje vzdrževali. Zadnji plemiški lastniki, baroni Kübeck, so grad zapustili leta 1922 in takrat se je začela izgubljati tudi grajska oprema. Borl je značilen primer slovenskega gradu, ki je v 20. stoletju izgubil plemiški značaj, doživel težko obdobje nemške okupacije kot zbirno taborišče in zapor za politične jetnike, povojno nacionalizacijo, krajše obdobje pa je bil priljubljeno letovišče. V času osamosvojitve smo po nemarnem izgubili dragocene kose iz grajske kapele, ki je bila še edini izvirno opremljeni grajski prostor. Trenutno se zaključuje delna obnova gradu z namenom, da se v najlepših sobanah predstavi favna in flora okoliške narave; načrtovana muzejska funkcija vzbuja upanje, da bo dolga leta zaprt objekt spet mogoče obiskovati in občudovati.

Dr. Marjeta Ciglenečki, upokojena izredna profesorica na mariborski univerzi, je leta 1997 doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo Oprema gradov na slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 20. stoletja. Disertacija se vsebinsko navezuje na njeno dolgoletno zaposlitev v Pokrajinskem muzeju Ptuj, kjer so shranjeni številni kosi opreme s ptujskega, vurberškega, hrastovškega in drugih gradov s področja slovenskega dela Štajerske. Ko se je leta 2001 zaposlila na Univerzi v Mariboru, so jo službene obveznosti, povezane predvsem z umetnostjo 20. stoletja, odmaknile od proučevanja grajske opreme, kljub temu pa je leta 2020 napisala prispevek za monografijo Borl v 20. stoletju, ki jo je izdalo Društvo za oživitev gradu Borl s sedežem v Cirkulanah. 

VABILO_CIGLENICKI_BORL.pdf

Predavanje, ki ga organiziramo v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Umetnost v času zatona plemstva. Transformacije, translokacije in reinterpretacije (J6-1810), je rezultat raziskovalnega programa Umetnost na Slovenskem v stičišču kultur (P6-0061). Oba (so)financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.