Nika Furlani: Tkanje teme

Fotografinja Nika Furlani se bo na aktualni razstavi Tkanje teme predstavila s tremi serijami, v katerih se posveča introspektivnemu raziskovanju ženske duše. Postavitev v Atriju ZRC prinaša najobširnejši prikaz del iz omenjenih serij. Naslov razstave se nanaša na avtoričino razumevanje teme, ki jo vidi kot nekaj pozitivnega, zlasti skozi prizmo feminilnega sveta. Iz teme se rojeva svetloba, v temi se tke življenje oziroma izhaja iz nje, tema pa je pomembna tudi kot eden od dveh polov ženske psihe. Beseda »tkanje« kaže na to, da tema ni nekaj, kar bi kot nekakšna determinanta obvladalo subjekt, temveč subjekt kot njen snovalec prevzame vlogo dejavnega akterja. Tako kot se s pomočjo ročne spretnosti stke tkanina, se z delovanjem subjekta stke odnos med žensko in njeno dušo, njeno naravo. Slednjo je namreč treba prebuditi, ji prisluhniti in jo negovati. Intimni stik z dušo ali s svojim zavedajočim se jazom je tematika, ki jo v okviru aktualnega vala krepitve ženske narave nagovarja npr. jungovska psihologija, ki služi kot miselni in metodološki okvir za poglabljanje vase in opredeljevanje ženskosti skozi arhetipe in naravne danosti. Eden od arhetipov, ki ga naslavlja psihoanaliza, je tudi antagonizem med svetlobo in temo. Upiranje temi vodi v napetost, nemir, sprejetje teme pa lahko naposled rodi svetlobo.

Serija Falesie, ki so jo navdihnile pečine v Devinu, predstavlja vstopno poglavje umetničinega poglabljanja v njeno notranjost, v temo. V avtoportretne posnetke je umetnica posegla z akvarelom in ustvarila ekspresivne kompozicije, ki jih razumemo kot spontan likovni rokopis, ki je privrel iz globin kot iskrena nuja po izrazu. Na fotografijah iz serije Ples z dušo je umetnica zajela svoje telo v dinamičnih zasukih in estetiziranih gibih, ki delujejo kot divji, spontan ples, skorajda kot trans, v vrtinec katerega se je spustila in se mu vsa predala. Fotografije nas spomnijo na prebujenje divje ženske, la lobe, kot jo imenuje jungovska psihoanalitičarka Clarissa Pinkola Estés, ki z analizo arhetipov spodbuja bralke, da prisluhnejo svoji duši in prikličejo na dan zakopano ženskost. V seriji Šepet gozda pa je Furlanijeva svoje telo zajela v gibanju, ki spomni na šamanske prakse, pri čemer naj omenimo, da se umetnica zanima za šamanizem, pritegnejo pa jo tudi arheološke raziskave o boginji materi. S fotografij Nike Furlani je razviden performativni vidik, pri čemer pa moramo upoštevati, da prvenstvenega pomena ni nastop, ki cilja na publiko, temveč osebni izraz umetnice, ki medij fotografije dojema kot ustvarjalno polje, ki ji omogoča, da izpove svoje notranje občutenje kot del raziskovanja svoje notranjosti. Ples, ki se kot motiv večkrat pojavlja v njenih delih, je metafora za uglasitev z dušo oz. za tkanje odnosa s temo, ki se slednjič preobraža v luč.

Vljudno vabljeni na odprtje fotografske razstave v Atriju ZRC, 5. 11. 2024, ob 18h.

VABILO PDF: Vabilo_Nika Furlani_3.pdf