Umetnostne zbirke in umetnostni trg v Kraljevini Jugoslaviji (1918–1941)

Namen projekta je analizirati kontekst umetnostnega zbirateljstva in umetnostnega trga na Slovenskem in Hrvaškem v obdobju po razpadu Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 in nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (od 1929 Kraljevine Jugoslavije). V novi, vse bolj avtokratski državi se je vzpostavil pretežno negativen odnos do starih in tujih družbenih in narodnostnih skupin in njihove umetnostne dediščine. Zanima nas, kako so družbeno-politične spremembe in novo pojmovanje nacionalnega v umetnosti vplivali na usodo in podobo starih in novih umetnostnih zbirk in kakšno vlogo je pri tem igral umetnostni trg. Doslej evidentirani primeri medvojnih prenosov umetnin med Slovenijo in Hrvaško (npr. iz zbirk Szapáry, Strahl, Chorinsky, Kutjević) kažejo na izjemen potencial skupnega analitičnega vpogleda. Skušali bomo določiti povezave med posameznimi zbiratelji in predstavniki institucij in dediščinskih skupnosti, ki so omogočali premike in kroženja umetnin znotraj tedanje skupne države, pa tudi izven njenih meja. Nujnost sodelovanja izhaja iz raziskovalnih interesov sodelujočih raziskovalcev in ustanov ter velikih vrzeli v stanju raziskav, ki terjajo poglobljen analitično-primerjalni pristop in boljše možnosti za dostop do relevantnega arhivskega in drugega gradiva, kot tudi neposredni vpogled v umetnine v muzejskih in galerijskih fondih. Bilateralno sodelovanje je nujno potrebno za prihodnje raziskave provenience umetnin in za boljše razumevanje kontinuitete razmerij moči ter kreiranja umetnostnega okusa in kulturne identitete na prostoru nekdanje Jugoslavije v 19. in 20. stoletju. Glavni cilj je skupna prijava večjega projekta, ki bi z raziskavo o vlogi in pomenu umetnostnega trga in zbirateljstva v 19. in prvi polovici 20. stoletja – ne le na ozemlju Slovenije in Hrvaške, temveč tudi v Srednji in Vzhodni Evropi – okrepil evropski raziskovalni prostor.