Dediščina rodbine Oblak-Dobovišek-Konte

Zgradbam Narodne in univerzitetne knjižnice, Moderne galerije, Gimnazije Bežigrad v Ljubljani in Hotela Jugoslovanski kralj v Rogaški Slatini ni skupno le to, da so dela znamenitih arhitektov Jožeta Plečnika, Edvarda Ravnikarja, Emila Navinška in Vinka Glanza. Povezuje jih tudi dejstvo, da je statične izračune zanje pripravljala in pregledovala gradbena inženirka Sonja Lapajne Oblak (1906-1995), ki je leta 1932 diplomirala iz gradbeništva na takratni Tehniški fakulteti v Ljubljani in s tem postala prva diplomirana gradbenica in urbanistka v Sloveniji. Njena svakinja Nedeljka Oblak, poročena Dobovišek (1909-1992), je na isti fakulteti le tri leta kasneje postala prva diplomirana kulturno-geodetska inženirka, medtem ko njena snaha Breda Dobovišek (1941) velja za pionirko krajinske arhitekture pri nas, ki se je zlasti z zunanjimi ureditvami stanovanjskih sosesk uveljavila doma in v tujini. Te izjemne posameznice smo na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU odkrivali pod okriljem evropskega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (www.momowo.eu). Izhajale so iz različnih okolij, a praviloma iz intelektualno bogatega družinskega zaledja,  ki mu lahko sledimo vse od pravnika in sodnika Avguština Oblaka (1867-1935), preko profesorja na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Boruta Doboviška (1937), do mornariškega častnika, hidroletalca in profesorja Ivana Konteja (1910-2008), tudi pionirja slovnice angleškega jezika pri nas.

Namen temeljnega raziskovalnega projekta je poglobljeno raziskati dediščino vseh treh, sorodstveno povezanih družin Oblak, Dobovišek in Konte ter opredeliti njihovo zapuščino, s katero presegajo okvire posameznih družin. Izjemne posameznice in posamezniki nakazujejo velik družbeni potencial družin, ki so konec 19. in v 20. stoletju živele na ozemlju nekdanje monarhije in skupne države Jugoslavije. Njihove usode so bile tesno povezane z velikimi zgodovinskimi prelomnicami, ki jih predstavljajo prva in druga svetovna vojna, razpad večnacionalnih držav, Jugoslovanska vojna, gospodarska nihanja in migracije, ki so jih povzročali različni, tudi intimni vzroki in represivni državni mehanizmi, kot so bila nacistična delovna taborišča in taborišče Goli otok. Prav tako so na njihova življenja pomembno vplivali družbeni procesi, povezani z vzponom in razvojem meščanstva, razmah industrije, večja mobilnost, razvoj turizma in rekreacije ter novi tokovi v umetnosti in literaturi, ki so spodbujali sodoben življenjski slog.

Raziskovalni projekt, ki ga financira družina, si za izhodišče postavlja vprašanja: Kako se je določena družina spopadala z izzivi vsakokratnega časa, prostora in okoliščin, v katerih je živela? Kako so burne politične, gospodarske, družbene in kulturne spremembe konca 19. in 20. stoletja, še zlasti travmatične izkušnje, kot so npr. vojne in delovanje represivnih državnih organov, vplivale na življenje določene družine in posameznikov? Kakšne zgodbe, zglede, tradicije in lekcije se skozi čas in prostor preslikavajo njihovim potomcem? Kakšna je torej danes dediščina rodbine Oblak-Dobovišek-Konte?

Raziskovalno delo v okviru projekta prekriva metode zgodovinopisja, umetnostne zgodovine in sociologije kulture ter pomembno temelji na metodi biografskega raziskovanja in terenskih obiskih ključnih lokacij. Zbrane podatke o usodah posameznikov nenehno umešča v sočasne kontekste širšega političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega dogajanja, ki se je odvijalo zlasti na ozemlju nekdanje monarhije in Balkana, pa tudi širše v Srednji Evropi. Rezultati bodo podlaga za oblikovanje celovite zgodovine rodbine Oblak-Dobovišek-Kotne od konca 19. stoletja do danes, hkrati pa bodo izhodišče za  poglobitev zgodovinske interpretacije prelomnih dogodkov konca 19. in 20. stoletja z vidika »zgodovine od spodaj«. S prekrivanjem mikro perspektive življenja posameznih družin in makro perspektive širših kontekstov razvoja obravnavanega časa in prostora, bodo rezultati raziskovalnega dela prispevali k slikoviti in večplastni obogatitvi razumevanja zgodovine preteklega poldrugega stoletja.

Pričakovani rezultati projekta so znanstveno-raziskovalna študija, literarizirana pripoved o usodi rodbine, dokumentarno arhivsko, slikovno, avdio in video gradivo, pregledno urejeno in shranjeno v digitalni obliki in genogram z namenom razumevanja prenosa travme, še posebej izkušenj vojne in trpljenja, skozi generacije.

Projekt izvaja multidisciplinarna raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo zgodovinarka, pisateljica, psihoterapevtka, novinar, dokumentarist, režiserka, snemalec in pravnica. Sodelujejo študentje zgodovine z Univerze v Ljubljani, Unverze v Mariboru, Univerze v Beogradu in Univerze na Dunaju. S tem, ko projekt povezuje znanost, literaturo, film, pravo in preko naročnika raziskave podjetništvo, vzpostavlja medsektorsko sodelovanje, kar je v humanistiki na Slovenskem novost.