Dediščina rodbine Oblak-Dobovišek-Konte

Osnovni Podatki

Opis

Zgradbam Narodne in univerzitetne knjižnice, Moderne galerije, Gimnazije Bežigrad v Ljubljani in Hotela Jugoslovanski kralj v Rogaški Slatini ni skupno le to, da so dela znamenitih arhitektov Jožeta Plečnika, Edvarda Ravnikarja, Emila Navinška in Vinka Glanza. Povezuje jih tudi dejstvo, da je statične izračune zanje pripravljala in pregledovala gradbena inženirka Sonja Lapajne Oblak (1906-1995), ki je leta 1932 diplomirala iz gradbeništva na takratni Tehniški fakulteti v Ljubljani in s tem postala prva diplomirana gradbenica in urbanistka v Sloveniji. Njena svakinja Nedeljka Oblak, poročena Dobovišek (1909-1992), je na isti fakulteti le tri leta kasneje postala prva diplomirana kulturno-geodetska inženirka, medtem ko njena snaha Breda Dobovišek (1941) velja za pionirko krajinske arhitekture pri nas, ki se je zlasti z zunanjimi ureditvami stanovanjskih sosesk uveljavila doma in v tujini. Te izjemne posameznice smo na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU odkrivali pod okriljem evropskega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (www.momowo.eu). Izhajale so iz različnih okolij, a praviloma iz intelektualno bogatega družinskega zaledja,  ki mu lahko sledimo vse od pravnika in sodnika Avguština Oblaka (1867-1935), preko profesorja na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Boruta Doboviška (1937), do mornariškega častnika, hidroletalca in profesorja Ivana Konteja (1910-2008), tudi pionirja slovnice angleškega jezika pri nas. Nedvomno bo projekt razkril še vrsto članov rodbine, ki so s svojim delom in zapuščino presegali okvire posameznih družin. Izjemne posameznice in posamezniki, ki izhajajo iz sorodstveno povezane rodbine Oblak-Dobovišek-Konte, nakazujejo na velik družbeni potencial družin, ki so konec 19. in v 20. stoletju živele na ozemlju nekdanje monarhije in skupne države Jugoslavije. Njihove usode so bile tesno povezane z velikimi zgodovinskimi prelomnicami, ki jih predstavljajo prva in druga svetovna vojna, razpad večnacionalnih držav, Jugoslovanska vojna, gospodarska nihanja in migracije, ki so jih povzročali različni, tudi intimni vzroki in represivni državni mehanizmi, kot so bila nacistična delovna taborišča in taborišče Goli otok. Prav tako so na njihova življenja pomembno vplivali družbeni procesi, povezani z vzponom in razvojem meščanstva, razmah industrije, večja mobilnost, razvoj turizma in rekreacije ter novi tokovi v umetnosti in literaturi, ki so spodbujali sodoben življenjski slog.

Temeljni inter- in transdisciplinarni raziskovalni projekt, ki ga financira neposredni potomec družin Martin Konte, je namenjen osvetlitvi življenja in delovanja članov rodbine Oblak-Dobovišek-Konte, pri čemer si za izhodišče postavlja vprašanja: Kako se je določena družina spopadala z izzivi vsakokratnega časa, prostora in okoliščin, v katerih je živela? Kako so burne politične, družbene in kulturne spremembe konca 19. in 20. stoletja, še zlasti travmatične izkušnje, kot so npr. vojne in delovanje represivnih državnih organov, vplivale na življenje določene družine in posameznikov? Kakšne zgodbe, zglede, tradicije in lekcije se skozi čas in prostor preslikavajo njihovim potomcem? Kakšna je torej danes dediščina rodbine Oblak-Dobovišek-Konte?

Raziskovalno delo v okviru projekta bo prekrivalo metode zgodovinopisja, umetnostne zgodovine in sociologije kulture ter pomembno temeljilo na metodi biografskega narativnega intervjuja in terenskih obiskih ključnih lokacij. Zbrane podatke o usodah posameznikov bomo nenehno umeščali v sočasne kontekste širšega družbenega, političnega in kulturnega dogajanja, ki se je odvijalo zlasti na ozemlju nekdanje monarhije in Balkana, pa tudi širše v Srednji Evropi. Rezultati bodo podlaga za oblikovanje celovite zgodovine rodbine Oblak-Dobovišek-Kotne od konca 19. stoletja do danes, hkrati pa bodo izhodišče za  poglobitev zgodovinske interpretacije prelomnih dogodkov konca 19. in 20. stoletja z vidika »zgodovine od spodaj«. S prekrivanjem mikro perspektive življenja posameznih družin in makro perspektive širšega zgodovinskega, družbenega in kulturnega razvoja, bodo rezultati raziskovalnega dela prispevali k slikoviti in večplastni obogatitvi razumevanja kulturne in socialne zgodovine preteklega poldrugega stoletja.

Pričakovani rezultati projekta so znanstveno-raziskovalna študija, literarizirana pripoved o usodi rodbine ter dokumentarno arhivsko, slikovno, avdio in video gradivo, pregledno urejeno in shranjeno v digitalni obliki.


Rezultati

PRVO LETO TRAJANJA PROJEKTA

Uvodno srečanje projekta: 14. oktober 2021, Mala dvorana ZRC SAZU, Ljubljana

Interna delavnica projekta: 15. november 2022, Dvorana Zemljepisnega muzeja, Ljubljana

Terensko delo: 3. december 2021, Zagreb (arhivsko delo), Hrvaška

Terensko delo: 31. januar - 4. februar 2022, Dunaj (Arhiv Univerze na Dunaju), Avstrija

Terensko delo: 25. marec 2022, Vrhnika (intervjuji, snemanje)

Terensko delo: 22. april, Ljubljana (intervjuji, snemanje)

Interna delavnica projekta: 13. junij 2022, ZRC SAZU UIFS, Ljubljana

Terensko delo: 4. - 8. julij 2022, Dunaj (dokumentiranje), Avstrija

Terensko delo: 5. - 13. september 2022, Banja Luka, Bugojno, Sarajevo, Nevesinje, Mostar (arhivsko delo, intervjuji, snemanje, dokumentiranje), BiH

DRUGO LETO TRAJANJA PROJEKTA

Interna delavnica projekta s predstavitvijo delnih rezultatov: 7. oktober 2022, Dvorana Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU, Ljubljana

Predavanje dr. Barbare Vodopivec "Ljubljanske pionirke gradbeništva in njihov prispevek k podobi Ljubljane: Sonja Lapajne Oblak, Carmen Jež Gala in Darinka Battelino", 27. oktober 2022, Mestni muzej Ljubljana

 


Tip
Projekt

Tip projekta
tržni projekt

Raziskovalna področja
HUMANISTIČNE VEDE H000