Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starim in novim režimom
Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starim in novim režimom: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti /
Artistic and architectural heritage of the nobility between old and new regimes: transformations, reinterpretations and new uses
ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Ljubljana, 23.–24. junij 2022
Rok za oddajo povzetkov prispevkov: 15. December 2021
Pomen predstavnikov plemstva kot spodbujevalcev in posrednikov novih umetnostnih slogov, mecenov in naročnikov v zgodovini umetnosti nikakor ni bil spregledan, čeprav smo doslej pozornost pogosteje posvečali obdobjem, ko je imelo plemstvo nesporno družbeno in politično premoč. Zlasti na zahodu Evrope se je v zgodovinski perspektivi zaton plemstva začel že v poznem 16. ali na začetku 17. stoletja, a je bil sprva počasen in neizrazit. Proces upada plemiške moči je intenzivnejši po sredini 18. stoletja, po francoski revoluciji leta 1789 pa se je stopnjeval skozi celotno 19. stoletje. Revolucije in francoska okupacija so privedli do plenjenja in ropanja plemiške dediščine.
Na ozemljih Habsburške monarhije sta bila najpomembnejša zgodovinska mejnika, ki sta botrovala usodi plemstva, odprava tlake leta 1848 in razpad monarhije leta 1918, pri čemer je prva povzročila drobljenje posesti, druga pa formalno ukinitev plemiških nazivov v naslednicah monarhije. Radikalne agrarne in davčne reforme v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (pozneje Kraljevini Jugoslaviji) kot tudi v nekaterih drugih novonastalih državah, vključno s Češkoslovaško in Madžarsko, so privedle do zadolževanja, množičnih prodaj nepremičnin in izvoza premične lastnine, vključno z umetninami in umetniškimi zbirkami. V povojni Jugoslaviji je bila plemiška dediščina tarča plenjenja, uničevanja in zaplemb.
S posvetom želimo ustvariti priložnost za diskusijo o tem, kako so družbenopolitične okoliščine, ki so pogojevale in spremljale usihanje moči plemstva, vplivale na njegovo umetnostno naročništvo, na izoblikovanje umetnikov in pretok umetnin ter na recepcijo plemiške dediščine na Slovenskem. Kako so zgoraj opisani dogodki vplivali na sočasna plemiška naročila in umetniško produkcijo? Spremembe v družbeni strukturi so bile tudi posledica vse večjega vpliva novega, sistemiziranega plemstva iz slojev državnega uradništva in vojaštva. Kako so predstavniki novega plemstva prispevali k umetniški ustvarjalnosti in produkciji? Ali so se njihova umetnostna naročila razlikovala od naročil starih in uveljavljenih plemiških rodbin? Kako se je plemstvo odzvalo na rastoči vpliv meščanstva v vlogi naročnikov? Kako so se plemiči, ki so zaradi francoske in julijske revolucije ter Napoleonovih vojn emigrirali v avstrijske dežele, vključili v plemiško skupnost in kakšno zapuščino so ustvarili kot naročniki, meceni in zbiralci? Kakšna je bila vloga plemstva pri oblikovanju novih tipov rezidenc in stilov v arhitekturi ter notranjem oblikovanju in opremljanju v poznem 18. in dolgem 19. stoletju (npr. neoslogi, orientalizem, azijski slogi)? Obenem spodbujamo teme, povezane s plemiškimi zbirkami, kot so prevzemanje novih zbirateljskih trendov v primerjavi z ohranjanjem in prilagajanjem starih družinskih zbirk, zatem vprašanja delitve plemiških zbirk (največkrat zaradi dedovanja ali prodaje posesti) in teme, povezane z razprševanjem plemiških zbirk med poznim 18. in sredino 20. stoletja. Želimo obravnavati in primerjati vidike recepcije in posegov v plemiško dediščino v novih političnih režimih (kot so množična prodaja, izvoz, varovanje, plenjenje, odtujitve in zaplembe, degradacija). In končno, želimo razpravljati o oblikah reinterpretacij in varovanja plemiške umetnostne dediščine, ter načinih, na katere je bila znova uporabljena.
Predlagane teme lahko vključujejo, vendar niso nujno omejene na:
-
Naročništvo in mecenstvo starega in novega plemstva okoli in po sredini 18. stoletja. Vizualna reprezentacija plemstva
-
Zbirke in zbirateljske prakse plemstva okoli in po sredini 18. stoletja
-
Prodaje, transferji in razpršitev plemiških umetniških zbirk
-
Trgovanje s predmeti plemiške dediščine
-
Analize plemiških zbirk na podlagi arhivskih virov (fotografije interjerjev, inventarji).
-
Nova arhitekturna naročila plemstva v drugi polovici 18. in dolgem 19. stoletju, uporaba novih stilov in trendov (historicističnega, orientalskega, azijskega) v arhitekturi in notranjem opremljanju
-
Prenove in adaptacije plemiških rezidenc v 19. in 20. stoletju
-
Nova institucionalizirana raba in prezentacija gradov in dvorcev; vloga organiziranega varstva dediščine pri njihovem ohranjanju
-
Plemiška dediščina in njena usoda med in po revolucijah in vojnah
-
Muzealizacija plemiške dediščine
-
Upodabljanje plemstva in njihove zgodovinske vloge v umetnosti
K sodelovanju vabimo raziskovalce na vseh stopnjah poklicne poti, predvsem pa spodbujamo mlade raziskovalce. Prosimo, pošljite predloge za približno 20-minutne prispevke v angleškem jeziku, ki naj bodo sestavljeni iz naslova in kratkega povzetka, ki ne presega 250 besed, skupaj s kratkim življenjepisom v obsegu največ ene strani na e-poštni naslov cfp.uifs@zrc-sazu.si, do 15. decembra 2021. Izbor bo predvidoma opravljen do 7. januarja 2022.
Sodelujoči bodo vabljeni k objavi prispevkov v skupnem tematskem zvezku recenzirane revije Acta historia artis Slovenica (za revijo, ki je indeksirana v Scopusu in ERIH PLUS, glej https://ojs.zrc-sazu.si/ahas). Za dodatne informacije se obrnite na navedeni elektronski naslov ali na tina.kosak@zrc-sazu.si.
Organizatorke
Tina Košak, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta in Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Helena Seražin, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Renata Komić Marn, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Posvet je del raziskovalnega projekta Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reinterpretacije (Agencija za raziskovalno dejavnost Slovenije, J6-1801).