Katarina Šmid: Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini

Izid 24. knjige v zbirki Umetnine v žepu
Datum objave: 21. december 2022

Katarina Šmid v knjižici o rimski nekropoli v Šempetru v Savinjski dolini bralcem predstavlja enega od najpomembnejših spomenikov iz časa rimskega cesarstva na Slovenskem. Ostanke šempetrske nekropole so leta 1952 odkrili po naključju in takoj se je izkazalo, da gre za izjemno arheološko najdbo. Prvi raziskovalci nekropole so bili visoko cenjeni arheologi Josip Klemenc, Vera Kolšek in Peter Petru. Zaradi dobre ohranjenosti so predlagali rekonstrukcije Vindonijeve in Sekundinove grobnice ter grobnic Enijcev in Spektacijev, poskrbeli pa so tudi za njihovo strokovno izvedbo. Nekropola v Šempetru je očitno pripadala nekemu še ne povsem pojasnjenemu naselju, kjer so bivali premožni in umetnostno dobro razgledani Celejani. Kakovostno izklesane in ikonografsko zapletene reliefe ter nagrobne napise so raziskovali številni slovenski in tuji poznavalci. Katarina Šmid je njihove ugotovitve skrbno analizirala in ob poglobljenih primerjavah s sorodnimi spomeniki po celotnem cesarstvu uspela razrešiti več dilem o vsebini posamičnih reliefov, prišla pa je tudi do novih ugotovitev glede datacij posameznih spomenikov.

Rimsko nekropolo v Šempetru so za javnost odprli v letu 1960 in je med obiskovalci zelo priljubljena. Kamnite grobnice so postavljene na prostem in opazno propadajo, zato bi morali nujno pospešiti postopke za njihovo ustrezno zaščito.

Image removed.

https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/rimska-nekropola-sempeter-v-savinjski-dolini?fbclid=IwAR3Hi8ZXW4OcK_Q13kiK6S__P6ATY61aHzpHR9-MRnFsvtFC8nfOxkCFGQ0

Z zbirko Umetnine v žepu Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU sega na področje poljudnoznanstvenega pisanja o umetnostni dediščini slovenskega prostora. Uredništvo vabi k sodelovanju ugledne strokovnjake, da v poljudni besedi predstavijo izbrana poglavja iz zakladnice naše kulturne dediščine. Strokovno tehtna in privlačna besedila umeščajo umetnostne spomenike v širok družbeni kontekst, bralcem odpirajo vrata v razumevanje preteklosti, umetnostno zapuščino naših prednikov povezujejo s sodobnostjo in zastavljajo vprašanja o njeni prihodnji usodi. Zbirko, ki izhaja od leta 2010, podpirata Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, občasno pa tudi drugi sofinancerji.

Žepnica je izšla s podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (raziskovalni program Umetnost na Slovenskem v stičišču kultur, P6–0061).