Jana Horvat: Ptujska Panorama. Legijski tabor in antično mesto
Jana Horvat
Ptujska Panorama. Legijski tabor in antično mesto
Umetnine v žepu, 25
ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba ZRC, Ljubljana 2023
Dr. Jana Horvat, znanstvena svetnica na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in vrhunska poznavalka rimskega obdobja na območju jugovzhodnega alpskega prostora, je za knjižno zbirko Umetnine v žepu prispevala besedilo o legijskem taboru in naselbini na Panorami, vzpetini v neposredni bližini Grajskega griča na Ptuju. Gre za edinstveno arheološko najdišče, kjer se po zatonu antike ni več gradilo, kar je velika redkost na Slovenskem. Leta 2014 je dozorela odločitev ptujskih mestnih oblasti, da na Panorami uredijo arheološki park. Arheološke raziskave je prevzela Jana Horvat, a seveda ni prva, ki raziskuje rimsko preteklost tega prostora. Njeni predhodniki so izkopavali na manjših parcelah po pobočjih Panorame, sodobne neinvazivne metode pa omogočajo vpogled v poseljenost celotnega zemljišča, ne da bi vanj fizično posegali. Georadarske raziskave so razkrile, da je bila Panorama izjemno bogat predel rimske Petovione z urejenim sistemom ulic in trgov, z razkošnimi bivalnimi stavbami, obrtniškimi delavnicami in svetišči. Takrat so v Petovioni častili številna božanstva, tudi takšna, ki so izvirala iz predrimskih kultov, v 4. stoletju pa je poganska svetišča zamenjala krščanska cerkev. Najpomembnejše odkritje cenjene raziskovalke je, da je bil na Panorami v 1. stoletju legijski tabor, ki so ga doslej umeščali na desni breg Drave. V petovionskem legijskem taboru so se leta 69 zbrali vojaški poveljniki in podprli Vespazijana, ki si je prizadeval osvojiti cesarski naziv, kar so mu omogočili s pohodom na Rim. Tacitovo poročilo o pomembnem dogodku je hkrati prva pisna omemba Petovione. Rimsko cesarstvo je propadlo in z njim tudi razkošne stavbe rimske Petovione, danes pa Panorama oživlja kot dragoceno arheološko najdišče in kot priljubljen arheološki park.
Marjeta Ciglenečki
Iz besedila Jane Horvat:
Grič Panorama je zadnje veliko nedotaknjeno arheološko območje Ptuja. Je tudi najbolje ohranjeni velik del katerega koli rimskega mesta v slovenskem prostoru. To je prostor, kjer je mogoče prikazati vlogo in posebnosti Petovione, enega najpomembnejših antičnih mest v srednji Evropi. Hkrati predstavlja priložnost, da se spoznamo z rimskim imperijem – ogromno (za takratne razmere globalno) politično skupnostjo, ki je pomembna civilizacijska predhodnica sodobne Evrope.
/…/
Panorama je ne samo pomembno arheološko najdišče, temveč tudi razgledna in privlačna točka na robu srednjeveškega Ptuja. Arheološki park na Panorami se je takoj po prvih urejevalnih delih domačinom priljubil kot prijetno sprehajališče. Med občudovanjem razgledov na grad, mesto, Dravo in okoliško gričevje v mislih sprehajalcev zlahka oživi podoba starodavne Petovione, ki je po obsegu, bogastvu, pa tudi po vojaškem in političnem pomenu, močno presegala sodobno naselbino. Skrb za ohranitev in primerno predstavljanje ptujske antične dediščine je sicer zahtevna, a tudi plemenita naloga, ki pomaga utirati naše poti v prihodnost.
Z zbirko Umetnine v žepu Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU sega na področje poljudnoznanstvenega pisanja o umetnostni dediščini slovenskega prostora. Uredništvo vabi k sodelovanju ugledne strokovnjake, da v poljudnem jeziku predstavijo izbrana poglavja iz zakladnice naše kulturne dediščine. Strokovno tehtna in privlačna besedila umeščajo umetnostne spomenike v širok družbeni kontekst, bralcem odpirajo vrata v razumevanje preteklosti, umetnostno zapuščino naših prednikov povezujejo s sodobnostjo in zastavljajo vprašanja o njeni prihodnji usodi. Zbirko, ki izhaja od leta 2010, podpirata Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, občasno pa tudi drugi sofinancerji.
Več o žepnici in zbirki na povezavi:
