8. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev

Provenienca, transferji in lastništvo umetnin
Sodobni izzivi za raziskovalce in lastnike

8. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev
Maribor, 30. november 2018

Vabilo k sodelovanju

Preučevanje provenience umetnin in drugih predmetov kulturne dediščine, ki je bilo v preteklosti predvsem v domeni lastnikov (zlasti v muzejih) in trgovcev z umetninami, postaja vse pomembnejše raziskovalno področje tudi na univerzah in raziskovalnih ustanovah v Evropi in ZDA. Potreba po vrnitvi umetniških del, ki so bila plen nacionalsocialistične »kulturne politike«, je takoj po drugi svetovni vojni botrovala vzpostavitvi zavezniškega zbirnega centra (Central Collecting Point) v Münchnu, prve inštitucije za hranjenje in restitucijo zaseženih predmetov kulturne dediščine. Ob ameriških in nemških raziskovalcih so se posebej natančno in sistematično lotili raziskovanja nacionalsocialističnih zaplemb Avstrijci, in sicer potem, ko je država naredila odločilen korak v razumevanju zgodovine in prenehala biti prva žrtev nacizma. Natanko pred dvajsetimi leti je bila na Dunaju ustanovljena avstrijska Komisija za raziskave provenience, ki v Evropi velja za zgleden primer, saj je (arhivsko) raziskovanje ločeno od obravnave restitucijskih zahtev oziroma odločitev o vrnitvah zaplenjenih umetniških del lastnikom ali njihovim potomcem. V želji po pridobivanju in hranjenju del s »čistim poreklom« ima sekcije in oddelke za raziskovanje provenience in porekla vse več evropskih muzejev, prakso pa počasi prevzemajo tudi nekateri večji slovenski muzeji.
Obsežne javno dostopne transnacionalne podatkovne zbirke s podatki o lastništvu in provenienci umetnin ter registri ukradenih in zaseženih umetnin (npr. The Getty Provenance Index, Central Registry of Information on Looted Property, Looted Art & Cultural Property Initiative, World Jewish Restitution Organization idr.) so pomembno vzpodbudili raziskave transferjev umetnin in pripomogli k razmisleku o pomenu restitucije in popravljanja krivic, ne zgolj tistih iz časa svetovnih vojn, temveč tudi tistih, storjenih v času revolucij in med kolonizacijo tako imenovanega tretjega sveta.
Ciljnim in sistematičnim raziskavam provenience in translokacij umetnin se v okviru mednarodnega projekta Transfer predmetov kulturne dediščine v regiji Alpe-Adria v 20. stoletju (TransCultAA) v sodelovanju s kolegi iz Nemčije, Italije, Hrvaške in Avstrije posvečamo tudi na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Marca 2018 smo na mednarodnem simpoziju v Ljubljani rezultate raziskav delili s širšo mednarodno skupnostjo, tokrat pa si želimo plodne diskusije na to temo tudi v domačem strokovnem prostoru.
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in Strossmayerjevo galerijo starih mojstrov pri Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu vabi na 8. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Letošnja tema so torej raziskave transferjev ter vprašanj, povezanih z restitucijo ukradenih in zaseženih predmetov kulturne dediščine.
K diskusiji vabimo tako umetnostne zgodovinarje kot tudi predstavnike drugih strok, ki se ukvarjajo s premično kulturno dediščino ter njeno hrambo in translokacijami (arheologe, etnologe, zgodovinarje, bibliotekarje, arhiviste, muzealce, kriminaliste, odvetnike ipd.). Zanimajo nas vprašanja, kako so konfliktne družbene situacije, zlasti vojne, različni politični in gospodarski sistemi, ideologije in njihovo spreminjanje vplivali na transferje umetnin in menjave lastništva predmetov kulturne dediščine ter na umetnostni trg; kako so slovenski umetnostni zgodovinarji, raziskovalci, skrbniki premične kulturne dediščine in muzealci v preteklosti reševali vprašanja lastništva in izvora premične kulturne dediščine in kako se tega lotevamo danes; kako lahko stroka poglobi razumevanje preteklih translokacij premične dediščine; kakšne so danes pravice lastnikov nevrnjenih in ukradenih umetnin; kdo je upravičen do vračila ali odškodnine in kakšni so formalni postopki vračanja predmetov; kako je organizirano raziskovanje izvora premične dediščine v muzejih, arhivih in knjižnicah in kakšne raziskave potekajo na raziskovalnih ustanovah. Zaželeni so 15- do 20-minutni referati o posameznih raziskovalnih vprašanjih, študije primerov in prispevki, ki bodo osvetlili dobre in slabe prakse – kot vzpodbuda oziroma vodilo za nadaljnje delovanje stroke. K sodelovanju vabimo kolege različnih profilov na vseh stopnjah kariere.

Za podrobnejše informacije in prijave do 30. septembra 2018

(naslov in kratek povzetek referata) smo dosegljivi na elektronskem naslovu:

sloumzgposvet2018@zrc-sazu.si.

Izr. prof. dr. Barbara Murovec, predstojnica in vodja slovenskega dela projekta TransCultAA, doc. dr. Tina Košak, znanstvena sodelavka in raziskovalka v projektu TransCultAA,
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana;

BaMurovec@zrc-sazu.si, tkosak@zrc-sazu.si

Tatjana Štefanič, kustodinja, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Na gradu 1, 2250 Ptuj;
tatjana.stefanic@pmpo.si

Dr. Ljerka Dulibić, znanstvena svetnica in vodja hrvaškega dela projekta TransCultAA, Strossmayerova galerija starih majstora HAZU, Zrinski trg 11, 10000 Zagreb, Hrvaška;
ldulibic@hazu.hr