Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen
Principal Investigator at ZRC SAZU
Project Team
Doc dr. Helena Seražin, dr. Mojca Marjana Kovač, doc. dr. Dušan Mlacović, izr. prof. dr. Gregor Pobežin, Ana Jenko Kovačič, David Kabalin-
Project ID
J6-2588
-
Duration
1 September 2020–31 August 2023 -
Lead Partner
-
Project Leader
-
Financial Source
Partners
ZVKDS, ZRC SAZU
Koper in Ljubljana sta edini mesti na ozemlju današnje Slovenije, ki sta v predmodernem času opravljali vlogo regionalnih središč. Medtem ko je bila Ljubljana v poznem srednjem veku in v zgodnjem novem veku središče habsburške dežele Kranjske, je bil Koper istočasno središče beneške Istre. V obeh se je za potrebe izvajanja oblasti razvila posebna arhitektura. V primeru Kopra gre za specifičen kompleks objektov, kjer so domovali organi oblasti koprske komune. Na čelu koprske komune je bil podestat, Benečan, ki je bil v zgodnjem novem veku tudi upravitelj celotne beneške Istre. Tudi on je domoval v kompleksu, ki je ravno po njem dobil naziv Pretorska palača (palača upraviteljev). Ob kompleksu so postopoma nastali še komplementarni objekti, v njih so po vzoru na Benetke (Procurative) nastanili regionalne urade. Pretorska palača je bila nazadnje na osnovi arhivskih virov obravnavana v začetku prejšnjega stoletja, vendar tudi takrat bolj s stališča same stavbne zgodovine in manj s stališča funkcije posameznih prostorov in delov stavbe. Še nikoli pa ni bila postavljena v širši kontekst jadranskega prostora in zaledja. Resnejše raziskave komunalne palače je tri četrt stoletja onemogočala nedostopnost arhiva koprske komune. Zato se prav sedaj, ko je arhiv koprske komune ponovno dostopen v Archivio di Stato v Benetkah, ponuja izjemna priložnost, da koprsko Pretorsko palačo postavimo na zemljevid pomembnih upravnih stavb Beneške republike.
Zunanji gabariti Pretorske palače, kot jo poznamo danes, so bili v veliki meri določeni ob koncu 15. stoletja, ko je bila zaključena prenova osrednjega komunalnega trga Platee Communis, današnjega Titovega trga. Takrat je bila nasproti Pretorske palače postavljena loža, stolnica je dobila novo fasado, prenova trga pa je bila zaključena v začetku 16. stoletja s postavitvijo renesančnega portala med Pretorsko palačo in Foresterijo ter s tlakovanjem trga. Kljub starejšim interpretacijam na osnovi arhivskega gradiva in novejšim prispevkom na to temo še vedno stajajo odprta številna vprašanja, kot so konstituiranje upravnega središča in njegova nadaljnja uporaba, gradbena zgodovina palače v povezavi s funkcijo posameznih delov in primerjava z drugimi v uvodu naštetimi upravnimi središči. Zato bodo še posebej pozorno obravnavana naslednja vprašanja:
1. umestitev upravnega središča v mestni raster;
2. a. kronologija gradbenih posegov, razporeditev prostorov in njihova funkcija od nastanka palače do konca 15. stoletja;
b. odnos med javnim in zasebnim znotraj kompleksa palače, torej odnos med javnimi prostori in zasebnim stanovanjem podestata v vsakdanji in protokolarni rabi;
c. vpliv političnega in gospodarskega razvoja v Istri in v Beneški republiki na predelave Pretorske palače;
3. ikonografska in prostorska umestitev palače v širši prostor današnjega Titovega trga (Platea Communis);
4. umetnostnozgodovinsko vrednotenje in umestitev Pretorske palače v prostor nekdanje Beneške republike in v širši jadranski in sredozemski prostor.
V prvi fazi (1. – 6. mesec) bo zbrano osnovno gradivo (monografije, članki, objavljeni arhivski viri, dokumentacija Zavoda za varstvo kulturne dediščine) in urejena spletna stran, na kateri bo to gradivo dostopno za člane projektne skupine. Opravljen bo terenski pregled in urejena zbirka načrtov, ki je potrebna za stavbno in urbanistično analizo. Navezali bomo kontakte z lokalnimi institucijami (Občina Koper, Pokrajinski muzej Koper, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Pokrajinski arhiv Koper).
V drugi fazi (7. – 18. mesec) bodo potekale arhivske raziskave v Benetkah, Trstu in Kopru ter analiza gradiva, zbranega v prvi fazi, ter novega arhivskega gradiva. Podatki o arhivskem gradivu se bodo sproti nalagali na spletno stran.
V tretji fazi (19. – 36. mesec) sledijo študije primerjalnega gradiva na nekdanjem beneškem ozemlju, organizacija mednarodnega simpozija na temo beneških upravnih palač, s katerim bomo svoje ugotovitve lahko predstavili mednarodni strokovni javnosti in hkrati rezultate svojih raziskav preverili v mednarodnem merilu. Ob simpoziju bo pripravljena tudi spletna razstava za diseminacijo rezultatov med laično javnostjo.
V celotnem času trajanja projektov bomo vsakih 6 mesecev organizirali sestanke projektne skupine na terenu z gosti iz lokalnih institucij.