Opis

Izhodišče za raziskave v okviru raziskovalnega programa predstavlja materialna in duhovna umetnostna dediščina prostora današnje Slovenije. Osnovni cilj programa je prispevati znanstvene in strokovne rezultate, ki bodo prinesli nova spoznanja, temeljno poglobili in razširili vedenje o umetnosti in umetnostni zgodovini Slovenije in ju umeščali v ustrezen evropski kontekst, ob tem pa hkrati tudi skrbeli za ozaveščanje širše strokovne in laične javnosti o evropskem pomenu umetnostnih spomenikov in njihovem ustreznem varovanju. Raziskovanje po posameznih obdobjih se bo posvečalo vsem likovnim zvrstem, arhitekturi in urbanizmu od srednjega veka do 20. stoletja v vsakokratnih historičnih kontekstih znotraj evropskega prostora (raziskave posameznih obdobij s pripravo korpusov in primerjalnih analiz: srednjeveška umetnost; arhitektura renesanse in baroka; zlati oltarji, kiparstvo in slikarstvo zgodnjega novega veka; umetnost in arhitektura 19. stoletja; arhitektura in urbanizem 20. stoletja, zlasti medvojno obdobje, arhitektura Primorske, industrijska arhitektura; umetnost in arhitektura v severovzhodni Sloveniji v 20. stoletju). Posebni poudarki bodo na raziskovanju samostanske umetnosti (še posebej cistercijani, kartuzijani, kapucini in frančiškani), politične ikonografije (mdr. vpliv posvetnih posameznikov na ikonografski program sakralnih stavb; nacionalna svetniška ikonografija; milostne podobe; javna naročila v različnih obdobjih/državah v 20. stoletju v Sloveniji), odnosa med spominom in spomeniki (sakralna in posvetna memoria, umetnost in politika), migracij umetnikov, recepcije umetnosti, naročništva, zbirateljstva (vladarskih in plemiških družin, cerkvenih redov ter jugoslovanske gospodarske in politične elite v 20. stoletju) in umetnostnega trga; poudarek bo tudi na monografskih raziskavah posameznih umetniških osebnosti. Analiza stanja raziskav, teoretičnih izhodišč in metodoloških konceptov bo povezana tudi z raziskovanjem zgodovine umetnostne zgodovine in metodologije stroke. Raziskovalno delo bo potekalo z uporabo umetnostnozgodovinske metodologije, hkrati pa bo nadgrajeno z interdisciplinarnimi in drugimi (interpretativnimi) pristopi, v katere so vključene tako humanistične, družboslovne kot naravoslovne metode. Temeljno za raziskovalni program je mednarodno povezovanje z drugimi institucijami, sodelovanje v raziskovalnih mrežah in izmenjavah; izhodišče daje (nekdanji) skupni politični in umetnostni prostor pa tudi metodološki in komparativni vidik. Programska skupina bo rezultate sproti diseminirala v pedagoškem procesu (zlasti na Univerzi v Mariboru in na doktorskem izobraževanju), v znanstvenih objavah, na konferencah, predavanjih idr., razstavah, s podporo spomeniškemu varstvu. Ob raziskovalnem delu bo potekalo sistematično (foto)dokumentacijsko in uredniško delo ter digitalna umetnostna zgodovina.