Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru. Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti
Sodelavci:
, , , , , ,
 
Trajanje:
1. maj 2017–30. april 2020
Šifra:
L6-8262
Opis

Umetnostnozgodovinski projekt obravnava nastanek povojnega modernističnega mesta Nova Gorica, njegovo urbanistično zasnovo, vlogo in pomen njegovih javnih in arhitekturnih spomenikov ter razvoj mesta od nastanka do danes. 

Pariška mirovna pogodba iz leta 1947, ki je določila novo razmejitev med Republiko Italijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, je Gorico, nekdanje upravno, gospodarsko in kulturno historično središče regije, odrezala od njenega pretežno agrarnega zaledja Soške in Vipavske doline na vzhodu. S tem je nastala potreba po gradnji novega mesta na Solkanskem polju tik ob novi zahodni državni meji. Načrtovanje novega mesta je postalo domena državnih oblasti, izbran pa je bil predlog profesorja Ravnikarja, ki ga je že pred tem obravnaval s svojimi študenti v okviru seminarja na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Po njegovih urbanističnih osnutkih je leta 1948 na solkanskih travnikih udarniško začelo rasti novo modernistično naselje, ki pa ni bilo nikoli v celoti uresničeno zaradi spremenjenih političnih in gospodarskih razmer Jugoslavije na prehodu iz štiridesetih v petdeseta leta 20. stoletja. Gradnja mesta je bila v naslednjih desetletjih v celoti v domeni lokalnih oblasti, sprejetje novih zazidalnih in urbanističnih načrtov Nove Gorice pa se je vedno bolj oddaljevalo od prvotne Ravnikarjeve vizije mesta. V okviru projekta bodo opravljene temeljne umetnostnozgodovinske znanstvene raziskave povojnega urbanizma in modernistične arhitekture, ki bodo omogočile podrobne podlage za osnovanje smernic za boljše varovanje povojne dediščine na naših tleh ter pomagale podati temelje za pripravo ustreznih urbanističnih in konservatorskih načrtov podobnih urbanih naselij. Raziskovanje se bo namreč osredotočilo tudi na študij primerljivih, podobno zasnovanih mest zlasti na področju Slovenije in celotne bivše Jugoslavije. Rezultati projekta bodo tako pripomogli k umestitvi povojne dediščine v širši jugoslovanski in evropski kontekst, znotraj katerih doslej še ni bila (ustrezno) identificirana in ovrednotena, in bodo služili kot vzorčni primer za raziskovanje modernistične arhitekturne in urbanistične dediščine drugih slovenskih mest, raziskovalne pristope pa bo moč aplicirati tudi na druga, podobno zasnovana evropska mesta.

Temeljne raziskave, ki bodo bistveno prispevale k razumevanju in ovrednotenju modernistične dediščine mesta, bodo omogočile boljšo promocijo in bogatejšo turistično ponudbo Nove Gorice in njene okolice. Izsledki bodo uporabljeni v pedagoških in raziskovalnih procesih, pri katerih sodelujejo člani projektne skupine. Del gradiva, zbranega v sklopu projekta, bo uporabljen tudi za kasnejšo pripravo umetnostne topografije celotnega območja Mestne občine Nova Gorica.

Na podlagi umetnostnozgodovinskih, zgodovinskih, urbanističnih in arhitekturnih metod ter morfološko tipološke analize bomo izoblikovali metodologijo, ki bo omogočila celovito obravnavo mesta Nova Gorica in ki se bo lahko aplicirala na podobne študije. Rezultati raziskave bodo strokovni in širši javnosti predstavljeni v obliki znanstvenih in strokovnih člankov, javnih predavanj, žepnic, umetnostne monografije oz. vodnika po mestu, fotografske razstave in spletnega portala o mestu, ki ga bodo vzpostavili sodelavci na projektu s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru. Portal bo poleg vodnika po arhitekturnih in javnih spomenikih vključeval tudi predstavitve za Novo Gorico pomembnih osebnosti, tematske poti, digitalno vizualizacijo rasti mesta skozi čas, spletne razstave itd.

Pri projektu sodeluje skupina mednarodno uveljavljenih znanstvenih raziskovalcev in mladih na začetku kariere z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in Univerze v Mariboru (FERI in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete). Raziskave bodo potekale tudi v sodelovanju z inštitucijami lokalnega pomena: Goriški muzej, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Mestna galerija Nova Gorica, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Društvo humanistov Goriške, Društvo Primorskih arhitektov, Zavod za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica, Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici idr. Aplikativni projekt financirajo ARRS (75%), Mestna občina Nova Gorica (12%) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (13%).

Partnerji

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta (izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki) • Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (red. prof. dr. Marjan Heričko, Mitja Gradišnik)

Raziskovalna področja

Umetnostna zgodovina H310