Opis

Interdisciplinarni aplikativni projekt se osredotoča na manj raziskano področje propagande in cenzure v likovni umetnosti v obdobju od srednjega veka do konca prve svetovne vojne, torej v času, ko je bil slovenski prostor del habsburške monarhije. Glavno raziskovalno vprašanje je, kako sta propaganda in cenzura vplivali na likovno umetnost v habsburškem cesarstvu in na njeno recepcijo. Vprašanje bo preučeno iz dveh zornih kotov; z vidika prestolnice (Dunaj, v zgodnjem novem veku tudi Gradec), ter z vidika habsburških dežel (Kranjska in Štajerska).

Znanstveno izhodišče projekta je dejstvo, da sta bili skozi zgodovino likovna umetnost in politika (ter ideologija) tesno povezani preko cenzure in propagande. Prav vizualna sredstva omogočajo vpliv na najširši segment prebivalstva in odnos do drugega, zato je naloga predlaganega projekta, da preuči likovno umetnost habsburške monarhije s teh dveh aspektov, ki sta v srednjeevropskem merilu relativno slabo raziskana, za slovensko območje pa sploh predstavljata velik deziderat.

Metodološko izhodišče predlaganega interdisciplinarnega projekta je teza, da temeljite umetnostnozgodovinske raziskave kateregakoli področja ne morejo biti izvedene brez historičnega konteksta. Zaradi relativno skromnih zgodovinskih raziskav cenzure in propagande v habsburški monarhiji je pričujoči projekt zasnovan interdisciplinarno kot povezava zgodovinopisja in umetnostne zgodovine. Raziskave propagande in cenzure v likovni umetnosti na področju habsburške monarhije se bodo osredotočile na tri časovna obdobja: srednji vek, zgodnji novi vek in dolgo 19. stoletje. Ker gre za prve študije obravnavane tematike za ozemlje Slovenije, se bomo skladno s sestavo projektne skupine osredotočili na izbrane študije primerov iz zgoraj navedenih obdobij.

Raziskave srednjega veka bodo osredotočene na Celjske grofe, poleg Habsburžanov najpomembnejšo plemiško družino, ki je vladala večjem delu slovenskega ozemlja v srednjem veku in ki je tudi s pomočjo uporabe umetnosti (preko naročništva, dinastičnega češčenja svetnikov ipd.) pomembno konkurirala slednjim.

V sklopu študij obsežnega področja propagande in cenzure v zgodnjem novem veku bosta izpostavljeni dve sredstvi, portreti (kiparski in slikarski) in grafike, zlasti politični letaki. Projektna skupina bo preučevala propagandno vlogo likovne umetnosti v času reformacije in protireformacije, turških vpadov, krepitve cesarjeve absolutne oblasti ter v odnosu do drugih (verskih) skupnosti (Judje, Turki, protestanti).

V obdobju dolgega 19. stoletja sta tako cenzura kot propaganda doživeli velik razcvet. Raziskave dolgega 19. stoletja se bodo osredotočile na dva vidika: propagando v službi prebujajočih se narodov (zlasti afirmacija posameznega naroda skozi arhitekturo) ter prvo svetovno vojno, ki ne predstavlja le zaključka obravnavanega obdobja, temveč sta v času vojnega absolutizma tako propaganda kot cenzura dosegli svoj vrhunec.

Zavedajoč se pomembnosti diseminacije pridobljenih spoznanj, smo projekt zasnovali aplikativno, še zlasti za prvo svetovno vojno, o kateri bo organizirana razstava (s pomočjo digitalne humanistike).

Projektno skupino sestavljajo uveljavljeni in podoktorski raziskovalci Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta in Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.

Rezultati raziskav bodo objavljeni kot izvirne znanstvene študije, širši javnosti pa predstavljeni v obliki razstave, predavanj in konferenc.